Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novi Sad z nazivom Evropska prestolnica kulture

07.01.2022


Novi Sad v Srbiji, Kaunas v Litvi in Esch-sur-Alzette v Luksemburgu v vlogi evropskih kulturnih prestolnic

Letos bomo imeli v Evropi kar 3 prestolnice kulture. Najkasneje, proti koncu februarja, bo v drugem največjem naselju Luksemburga, mestu Esch-sur-Alzette, v tej državi že drugič kulturna prestolnica – prvič je bila v glavnem mestu, Luxemburg, leta 1995. 22. januarja bo vlogo kulturne prestolnice Evrope začelo mesto Kaunas v Litvi. Glavno litvansko mesto Vilna je to izkušnjo izkusilo in ponudilo na ogled leta 2009.
V to leto pa je kot evropska prestolnica kulture vstopil tudi Srbski Novi Sad, srce Vojvodine, kar je sploh prvič, da se s tem nazivom ponaša mesto iz države kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Zaradi pandemije se je sicer to zgodilo z enoletnim zamikom. Uradna otvoritev bo v četrtek, 13. januarja, na večer pred novim letom po julijanskem koledarju. »Doček« oz. sprejem, ki je postal pomembna kulturna blagovna znamka, bodo zaznamovali s spektaklom »Zeniteum :: 2022« - režira ga Dragan Živadinov - kjer bodo uprizorili nekaj osrednjih protagonistov velikanov srbske znanosti, Milutina Milankovića in Milevo Marić Einstein.
Čeprav je do uradne otvoritve Evropske prestolnice kulture še nekaj dni, so v Novem Sadu že 31. decembra s koncerti, predstavo »Tesla izumetnik« in teslino svetlobno galerijo nakazali, kaj pripravljajo v tem letu .
»Pojavlja se najpomembnejše, v vseh evropskih prestolnicah kulture pred začetkom občutijo ponos in zadovoljstvo po dolgem pričakovanju. Za nas, ki smo v to nesporedno vpleteni, je to seveda vedno velik zalogaj, zaradi korone pa je vse to, kar smo že uspeli napraviti in kar nas še čaka, pravi mali čudež, pripoveduje Nemanja Milenković, direktor fundacije Novi Sad, evropska prestolnica kulture.«
V ospredju bodo povezovanje umetnosti in znanosti, pa tudi – v tem mestu zelo poudarjena dualnost z edinstvenim praznovanjem dveh novih let po dveh koledarjih – julijanskem in gregorijanskem, dve pisavi, latinica in cirilica. Ukvarjanje s časom in znanostjo je hitro pripeljalo do režiserja Dragana Živadinova. Na svečani otvoritvi se bodo povezali tudi z astronavti v vesolju. Igralec Lazar Jovanov bo gostitelj slovesnosti: »Gre za produkcijsko enega najbolj kompleksnih dogodkov – ne le v Novem Sadu, ampak v celotni Srbiji. Čaka nas zares spektakularna svečana otvoritev, ki bo 13. januarja, simbolično on 20 uri in 22 minut ter simbolično pred in na stolpu zgradbe »banovina« arhitekta Dragiše Brašovana,s katero se je pred več kot 80 leti začela modernizacija Novega Sada.«

Svečana otrvoritev je zamišljena kot poklon Milevi Marić Einstein in Milutinu Milankoviću. Orednja tema je znanost, konkretno matematika. Govorili bomo z estetiko avantgardista Ljubomira Micića, ki je tretji, nevidni protagonist, nekakšen estetski duh in način izražanja Zeniteuma 2022- glede na to, da je Zenitizem kot umetniška usmeritev, ki ga je osnoval Micić, nastal pred 100 leti.

Spektakel bo potekal v času pandemije koronavirusa, ki je dogajanje že zamaknila za eno leto. Z vsemi rezervnimi scenariji torej še večji zalogaj.
Nemanja Milenković pojasnjuje: »Z Draganom Živadinovim, velikim slovenskim avantgardnim režiserjem se na svečano otvoritev pripravljamo že 9 mesecev. Tu je ansambel 60 ljudi – od zbora in orkestra, do igralcev in plesalcev. To je nekaj, kar ne morete ustaviti, ko ste enkrat začeli. A edino, po čemer se ravnamo, so informacije kriznega štaba in epidemiološki ukrepi. Dobro je, da smo imeli za razliko od drugih evropskih prestolnic kulture izkušnje – saj smo naše ključne programske sklope: »Doček« oz. sprejem, ki je v Evropi edinstveno umetniško proslavljanje dveh novih let, in »kalejdoskop kulture«, ki poteka septembra, pripravljali že zadnja štiri leta, dve leti tudi v času korone, zaradi česar smo pridobili pomembne izkušnje, kako stvari pripraviti na najboljši mogoč način.«

V enem letu se bo zvrstilo okoli 4000 dogodkov s 5000 umetniki. V Muzeju sodobne umetnosti Vojvodine je že odprta razstava Evrovizion, prečkanje zgodb in prostorov. Komentira direktorica Sanja Kojić Mladenov: »Odločili smo se za umetniška dela, ki so povezana z družbeno-političnimi razmerami v Evropi, a ki se bolj preizprašujejo o marginalizirani južni in jugovzhodni Evropi. Razstava je zamišljena kot potujoč, sokreativen projekt – v 12 letih bo prepotoval več držav in regij Evrope in povsod vzpostavil dialog z lokalno kulturno-umetniško sceno. Morda bo na koncu v Berlinu, po naslednjih 7 letih potovanja predstavljena drugačna Evropa kot se sicer predstavlja na velikih mednarodnih razstavah.«

Umetniki prek svojih del razmišljajo o nacionalizmu, neoliberalizmu, kolonializmu, položaju drugačnega glede na družbeno dominantno. Vse to so teme, tudi stereotipi in predsodki, s katerimi se evropska prestolnica kulture mora ukvarjati. Zato se nam je zdelo pomembno, da se ta razstava pojavi tu, v tem trenutku.

Del zapuščine evropske prestolnice kulture, tudi ko bo ta mimo – bodo med drugim tudi t.im. kulturne postaje. Predvidene so bile 3, zdaj jih je osem, ena v nekdanji tovarni svile, ki je danes urejen, prostoren kraj za razstave, koncerte, delavnice, pravi Violeta Đerković, ki je bila del skupine aktivistov, ki so od leta 2005 upali, da tega prostora ne bodo zasedli investitorji s stanovanji ali nakupovalnim centrom, ampak kultura. Leta 2018 jim je uspelo, medtem pa so že prerasli lokalni nivo.

Če obstaja primer, ki na najboljši mogoč način ilustrira, kako je bilo mogoče izkoristiti priložnost, ki jo prinaša status evropske prestolnice kulture, potem je to kulturna postaja Svilara. Na mestu, kjer smo zdaj – gre pa za zadnja tri leta zelo obiskan prostor kulture, samo v prvem letu smo imeli prek 40 000 obiskovalcev – so bile pred 4 leti ruševine.

Bili ste v centru Novega Sada, ki je jedro tradicionalnih, klasičnih kulturnih ustanov. Čutila se je potreba, da se kulturo pripelje do vseh prebivalcev Novega Sada in v primeru razvoja kulturnih postaj to zares ni fraza. Kultura je prišla v različne dele mesta in to ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi simbolično, z odprtjem za vse ustvarjalce in obiskovalce. Otroci, ki vsak dan prihajajo sem, odraščajo v drugačne ljudi in to je največje zadovoljstvo, pravi.

V Novem Sadu pripravljajo 8 sklopov, povezanih z dediščino Novega Sada, hkrati pa promovirajo pereča evropska vprašanja – migracije, identiteta, prihodnost Evrope in mladi, pripravljajo t.im. trdnjavo miru, kjer se bodo ukvarjali s politiko dialoga, spravo, v sklopu donavsko morje bo v ospredju skrb za naravo. Med drugim bo potekal Beethowen maraton, v enem dnevu vseh 9 simfonij, že 5 let poteka kalejdoskop kulture – pettedenska promocija petih vrst umetnosti.

Zgodbo smo zgradili prek zgodbe o identiteti Novega Sada , s pomočjo metafore »za nove mostove«. Novi Sad je najmanjše mesto na Donavi z največ mostovi. Skupaj jih je 11, a osem pod Donavo in trije nad njo. To je najkrajša zgodba turbulentne in dinamične zgodovine Novega Sada, v kateri so mostovi igrali izjemno pomembno vlogo, še posebej, ker smo 20. stoletje po Natovem bombardiranju končali brez njih. Ta metafora – tudi fizične potrebe po mostovih v tej veliki evropski podonavski regiji, simbolično povezuje - ne le znotraj mesta – neinstitucionalno sceno s kulturnimi ustanovami, prebivalce in umetnike, ampak tudi Novega Sada in Srbije z Evropsko unijo. V teh mostovih je torej ogromno simbolike, z njimi so zato zgradili tudi – kot smo jih poimenovali - programske mostove, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete Novega Sada, a tako da so univerzalni – prek evropskih tem, težav, izzivov, zaradi česar so blizu tako prebivalcem Novega Sada kot celotne Evrope

Kot pravi Nemanja Milenković mora biti naziv iskra, ki bo sprožila razvoj mesta na vseh področjih, most med ljudmi in procesi. Lazar Jovanov:

Novi sad ima to specifično zgodovino, nasledstvo, multikulturno identieto – vse to pa vzbuja pozornost evropske in svetovne javnosti. Posebno je tudi, da gre za mesto v državi, ki je kandidatka za članstvo v Evropski uniji, zato bi lahko rekli, da gre tudi za zelo pomembno geopolitično, strateško odločitev o podelitvi naziva prestolnice evropske kulture Novemu Sadu.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Novi Sad z nazivom Evropska prestolnica kulture

07.01.2022


Novi Sad v Srbiji, Kaunas v Litvi in Esch-sur-Alzette v Luksemburgu v vlogi evropskih kulturnih prestolnic

Letos bomo imeli v Evropi kar 3 prestolnice kulture. Najkasneje, proti koncu februarja, bo v drugem največjem naselju Luksemburga, mestu Esch-sur-Alzette, v tej državi že drugič kulturna prestolnica – prvič je bila v glavnem mestu, Luxemburg, leta 1995. 22. januarja bo vlogo kulturne prestolnice Evrope začelo mesto Kaunas v Litvi. Glavno litvansko mesto Vilna je to izkušnjo izkusilo in ponudilo na ogled leta 2009.
V to leto pa je kot evropska prestolnica kulture vstopil tudi Srbski Novi Sad, srce Vojvodine, kar je sploh prvič, da se s tem nazivom ponaša mesto iz države kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Zaradi pandemije se je sicer to zgodilo z enoletnim zamikom. Uradna otvoritev bo v četrtek, 13. januarja, na večer pred novim letom po julijanskem koledarju. »Doček« oz. sprejem, ki je postal pomembna kulturna blagovna znamka, bodo zaznamovali s spektaklom »Zeniteum :: 2022« - režira ga Dragan Živadinov - kjer bodo uprizorili nekaj osrednjih protagonistov velikanov srbske znanosti, Milutina Milankovića in Milevo Marić Einstein.
Čeprav je do uradne otvoritve Evropske prestolnice kulture še nekaj dni, so v Novem Sadu že 31. decembra s koncerti, predstavo »Tesla izumetnik« in teslino svetlobno galerijo nakazali, kaj pripravljajo v tem letu .
»Pojavlja se najpomembnejše, v vseh evropskih prestolnicah kulture pred začetkom občutijo ponos in zadovoljstvo po dolgem pričakovanju. Za nas, ki smo v to nesporedno vpleteni, je to seveda vedno velik zalogaj, zaradi korone pa je vse to, kar smo že uspeli napraviti in kar nas še čaka, pravi mali čudež, pripoveduje Nemanja Milenković, direktor fundacije Novi Sad, evropska prestolnica kulture.«
V ospredju bodo povezovanje umetnosti in znanosti, pa tudi – v tem mestu zelo poudarjena dualnost z edinstvenim praznovanjem dveh novih let po dveh koledarjih – julijanskem in gregorijanskem, dve pisavi, latinica in cirilica. Ukvarjanje s časom in znanostjo je hitro pripeljalo do režiserja Dragana Živadinova. Na svečani otvoritvi se bodo povezali tudi z astronavti v vesolju. Igralec Lazar Jovanov bo gostitelj slovesnosti: »Gre za produkcijsko enega najbolj kompleksnih dogodkov – ne le v Novem Sadu, ampak v celotni Srbiji. Čaka nas zares spektakularna svečana otvoritev, ki bo 13. januarja, simbolično on 20 uri in 22 minut ter simbolično pred in na stolpu zgradbe »banovina« arhitekta Dragiše Brašovana,s katero se je pred več kot 80 leti začela modernizacija Novega Sada.«

Svečana otrvoritev je zamišljena kot poklon Milevi Marić Einstein in Milutinu Milankoviću. Orednja tema je znanost, konkretno matematika. Govorili bomo z estetiko avantgardista Ljubomira Micića, ki je tretji, nevidni protagonist, nekakšen estetski duh in način izražanja Zeniteuma 2022- glede na to, da je Zenitizem kot umetniška usmeritev, ki ga je osnoval Micić, nastal pred 100 leti.

Spektakel bo potekal v času pandemije koronavirusa, ki je dogajanje že zamaknila za eno leto. Z vsemi rezervnimi scenariji torej še večji zalogaj.
Nemanja Milenković pojasnjuje: »Z Draganom Živadinovim, velikim slovenskim avantgardnim režiserjem se na svečano otvoritev pripravljamo že 9 mesecev. Tu je ansambel 60 ljudi – od zbora in orkestra, do igralcev in plesalcev. To je nekaj, kar ne morete ustaviti, ko ste enkrat začeli. A edino, po čemer se ravnamo, so informacije kriznega štaba in epidemiološki ukrepi. Dobro je, da smo imeli za razliko od drugih evropskih prestolnic kulture izkušnje – saj smo naše ključne programske sklope: »Doček« oz. sprejem, ki je v Evropi edinstveno umetniško proslavljanje dveh novih let, in »kalejdoskop kulture«, ki poteka septembra, pripravljali že zadnja štiri leta, dve leti tudi v času korone, zaradi česar smo pridobili pomembne izkušnje, kako stvari pripraviti na najboljši mogoč način.«

V enem letu se bo zvrstilo okoli 4000 dogodkov s 5000 umetniki. V Muzeju sodobne umetnosti Vojvodine je že odprta razstava Evrovizion, prečkanje zgodb in prostorov. Komentira direktorica Sanja Kojić Mladenov: »Odločili smo se za umetniška dela, ki so povezana z družbeno-političnimi razmerami v Evropi, a ki se bolj preizprašujejo o marginalizirani južni in jugovzhodni Evropi. Razstava je zamišljena kot potujoč, sokreativen projekt – v 12 letih bo prepotoval več držav in regij Evrope in povsod vzpostavil dialog z lokalno kulturno-umetniško sceno. Morda bo na koncu v Berlinu, po naslednjih 7 letih potovanja predstavljena drugačna Evropa kot se sicer predstavlja na velikih mednarodnih razstavah.«

Umetniki prek svojih del razmišljajo o nacionalizmu, neoliberalizmu, kolonializmu, položaju drugačnega glede na družbeno dominantno. Vse to so teme, tudi stereotipi in predsodki, s katerimi se evropska prestolnica kulture mora ukvarjati. Zato se nam je zdelo pomembno, da se ta razstava pojavi tu, v tem trenutku.

Del zapuščine evropske prestolnice kulture, tudi ko bo ta mimo – bodo med drugim tudi t.im. kulturne postaje. Predvidene so bile 3, zdaj jih je osem, ena v nekdanji tovarni svile, ki je danes urejen, prostoren kraj za razstave, koncerte, delavnice, pravi Violeta Đerković, ki je bila del skupine aktivistov, ki so od leta 2005 upali, da tega prostora ne bodo zasedli investitorji s stanovanji ali nakupovalnim centrom, ampak kultura. Leta 2018 jim je uspelo, medtem pa so že prerasli lokalni nivo.

Če obstaja primer, ki na najboljši mogoč način ilustrira, kako je bilo mogoče izkoristiti priložnost, ki jo prinaša status evropske prestolnice kulture, potem je to kulturna postaja Svilara. Na mestu, kjer smo zdaj – gre pa za zadnja tri leta zelo obiskan prostor kulture, samo v prvem letu smo imeli prek 40 000 obiskovalcev – so bile pred 4 leti ruševine.

Bili ste v centru Novega Sada, ki je jedro tradicionalnih, klasičnih kulturnih ustanov. Čutila se je potreba, da se kulturo pripelje do vseh prebivalcev Novega Sada in v primeru razvoja kulturnih postaj to zares ni fraza. Kultura je prišla v različne dele mesta in to ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi simbolično, z odprtjem za vse ustvarjalce in obiskovalce. Otroci, ki vsak dan prihajajo sem, odraščajo v drugačne ljudi in to je največje zadovoljstvo, pravi.

V Novem Sadu pripravljajo 8 sklopov, povezanih z dediščino Novega Sada, hkrati pa promovirajo pereča evropska vprašanja – migracije, identiteta, prihodnost Evrope in mladi, pripravljajo t.im. trdnjavo miru, kjer se bodo ukvarjali s politiko dialoga, spravo, v sklopu donavsko morje bo v ospredju skrb za naravo. Med drugim bo potekal Beethowen maraton, v enem dnevu vseh 9 simfonij, že 5 let poteka kalejdoskop kulture – pettedenska promocija petih vrst umetnosti.

Zgodbo smo zgradili prek zgodbe o identiteti Novega Sada , s pomočjo metafore »za nove mostove«. Novi Sad je najmanjše mesto na Donavi z največ mostovi. Skupaj jih je 11, a osem pod Donavo in trije nad njo. To je najkrajša zgodba turbulentne in dinamične zgodovine Novega Sada, v kateri so mostovi igrali izjemno pomembno vlogo, še posebej, ker smo 20. stoletje po Natovem bombardiranju končali brez njih. Ta metafora – tudi fizične potrebe po mostovih v tej veliki evropski podonavski regiji, simbolično povezuje - ne le znotraj mesta – neinstitucionalno sceno s kulturnimi ustanovami, prebivalce in umetnike, ampak tudi Novega Sada in Srbije z Evropsko unijo. V teh mostovih je torej ogromno simbolike, z njimi so zato zgradili tudi – kot smo jih poimenovali - programske mostove, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete Novega Sada, a tako da so univerzalni – prek evropskih tem, težav, izzivov, zaradi česar so blizu tako prebivalcem Novega Sada kot celotne Evrope

Kot pravi Nemanja Milenković mora biti naziv iskra, ki bo sprožila razvoj mesta na vseh področjih, most med ljudmi in procesi. Lazar Jovanov:

Novi sad ima to specifično zgodovino, nasledstvo, multikulturno identieto – vse to pa vzbuja pozornost evropske in svetovne javnosti. Posebno je tudi, da gre za mesto v državi, ki je kandidatka za članstvo v Evropski uniji, zato bi lahko rekli, da gre tudi za zelo pomembno geopolitično, strateško odločitev o podelitvi naziva prestolnice evropske kulture Novemu Sadu.


24.12.2021

V pričakovanju božiča z Aldom Kumarjem

Aldo Kumar v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja svoje obsežno vokalno inštrumentalno delo za simfonični orkester, mešani zbor, orgle, vokalne soliste, zvonove in železniške tirnice (šine), oratorij Tehtanje duš. Predstavi pa tudi svoje spomine na praznovanje božiča in svoje misli o pomenu tega praznika.


29.12.2021

Slovenski film v letu 2021: Letni pregled

Če so bili v ospredju dokumentarci in igrani prvenci, je v ozadju razvoj AV-sektorja v Sloveniji še vedno zaviralo omejeno izvenproračunsko financiranje.


29.12.2021

Benedetta

»Ko slišimo, da je neki vpliven režiser posnel film o lezbijkah, nas upravičeno zaskrbi, saj so v dominantni vizualni kulturi heteroseksualna moška spolna fantazija.« - Tina Poglajen


29.12.2021

Ouditev

»Odlika trilogije Matrica je bila, da je spretno ohranjala ravnovesje med problemskostjo vsebine in akcijskostjo dogajanja; v Obuditvi pa se tehtnica precej preveša na stran akcije.«


29.12.2021

Človeški glas

»Almodóvarjeva Ženska ne obžaluje, da je ljubila, da se je popolnoma prepustila, čeprav se je že vnaprej zavedala, da se bo zanjo najbrž slabo končalo. Ona je s sabo pomirjena« - Gaja Poeschl


23.12.2021

Medeja … bom postala v ožjem izboru nagrade za evropske tujejezične radijske igre britanske mreže BBC

Radijska igra Medeja ... bom postala, ki je nastala v Uredništvu igranega programa po literarni predlogi starorimskega avtorja Seneke, se je uvrstila v ožji izbor šestih najboljših evropskih tujejezičnih radijskih iger, nagrajenca v tej kategoriji pa bo britanska mreža BBC razglasila marca prihodnje leto. Medeja ... bom postala pripoveduje zgodbo o kolhijski princesi, ki za svojega ljubljenega moža, argonavta Jazona, izda domovino, okrade očeta in umori brata, Jazon pa jo zapusti zaradi druge ženske, korintske princese. Medeji s tem odvzame čast in tudi njuna otroka, Medeja pa mora vnovič v izgnanstvo. Tatica, morilka, na koncu še detomorilka. Zločin, ki ga skoraj ni mogoče razumeti, še manj pa se z detomorilko poistovetiti. In prav to ostaja velik izziv za uprizoritev enega najbolj znanih antičnih mitov. V radijski igri v vlogi Medeje nastopa Nataša Barbara Gračner, igro pa so sooblikovale prevajalka Jera Ivanc, avtorica priredbe Saška Rakef in scenaristka ter režiserka Špela Kravogel. S Špelo Kravogel se je ob priložnosti nominacije pogovarjala Ana Rozman.


17.12.2021

40. let gledališča Ane Monro

17. december 1981 je dan, ko se je občinstvu prvič predstavilo Gledališče Ane Monro. Ustanovna člana skupine, Andrej Rozman Roza in Marko Kovačič sta pod tem imenom prvič nastopila na prednovoletni zabavi ŠKUC-a v Festivalni dvorani. Ime sta prevzela po fiktivni osebi Ani Monro, ki naj bi bila pred vojno delavka v Tobačni tovarni, ponoči pa striptizeta v baru Nebotičnik. 17. december 1981 zato velja za dan ustanovitve Gledališča Ane Monro, ki se je v štirih desetletjih iz legendarne umetniške skupine razvilo v mednarodno referenčno nevladno organizacijo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture ter vzgoje in izobraževanja. Ob 40. obletnici nastanka Gledališča Ane Monro je Ana Rozman v studio povabila predsednika in umetniškega vodjo gledališča Gora Osojnika.


16.12.2021

Jože Brumen: modernistični oblikovalec in umetniški erudit

V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so pripravili prvo pregledno in študijsko zasnovano razstavo bogatega ustvarjalnega opusa Jožeta Brumna, enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. Oblikovalec, arhitekt, kipar in pedagog je na razstavi, ki sta jo kurirali Petra Černe Oven in Cvetka Požar, predstavljen v vsej svoji renesannčni intelektualni širini. Jože Brumen je bil prvi oblikovalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij, njegov opus je bogat, znameniti Integrali Srečka Kosovela, knjige legendarne zbirke Sto romanov, umetniške monografije, plakati in celostne podobe. Poleg arhitekture je vzporedno študiral kiparstvo, Petra Černe Oven ga opiše kot humanistično izobraženega intelektualca, za katerega je značilna sla po znanju. Opazno je Brumnovo senzibilno razumevanje vsebine, tudi pri literatih je bil priljubljen prav zato, ker je pred začetkom oblikovanja delo vedno najprej prebral. Njegova odlika je spajanje vizualne podobe z vsebino, kar je po besedah Cvetke Požar očitno predvsem pri umetniških monografijah. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Fundacijo Brumen in Društvom Pekinpah, nekatere projekte prvič javno predstavlja, prek skic in načrtov pa ponudi tudi vpogled v oblikovalčev ustvarjalni proces. Sklene pa se s še eno pomembno Brumnovo vlogo, in sicer pedagoško, kot predavatelj na tedanji Akademiji za likovno umetnost je namreč pomembno vplival na prvo akademsko šolano generacijo slovenskih oblikovalcev. Foto: Portret Jože Brumen (1971), Srečko Kosovel, Srečko Kosovel, Integrali '26; avtorja fotografij: Miran Zdovc (levo), Aleš Rosa (desno), kolaž in izrez fotografij, vir: MAO


16.12.2021

Evroradijski božični dan

Vsebine Programa Ars


15.12.2021

Stati inu obstati

Vsebine Programa Ars


14.12.2021

Angleški humor v SNG Maribor

Vsebine Programa Ars


10.12.2021

Ali bomo kdaj zaživeli izven stanja izrednih razmer?

Naslov najnovejše predstave Mestnega gledališča ljubljanskega sovpada s stanjem, ki ga družba in svet nasploh doživljata zadnje leto in pol – "Izredne razmere" bodo premiero doživele jutri. Napet in srhljiv psihološki triler je napisal nemški dramatik in režiser Falk Richter že leta 2007, a je ta še vedno aktualen, saj nas popelje v naše notranje dvorišče – čas okoljskih katastrof, finančnih zlomov in epidemije. V predstavi se tudi vzpostavlja razmislek ali je razvoj naše civilizacije že prehitel evolucijski razvoj možganov, ali pa se ti še naprej razvijajo in prilagajajo na nove razmere. Ta ideja je aplicirana tudi na največje težave, ki pretijo našemu planetu - bodo ti možgani našli učinkovite rešitve in preprečili uničenje okolja, bodo ustavili epidemijo, bodo odpravili revščino in lakoto? "Izredne razmere" pri gledalcu pustijo občutek, da bodo odgovori vseh teh vprašanj znani prav kmalu.


10.12.2021

Brane Mozetič: "Festival LGBT filma bo potekal ob polovični zasedenosti in s polovičnimi javnimi sredstvi"

Festival LGBT filma, ki ga organizira Društvo Škuc, bo po lanski spletni izdaji letos spet potekal v kinu. Festival ima dolgo zgodovino. Prvič je bil organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi ter najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji, toda tokrat bo potekal ob skoraj polovično nižjem javnem sofinanciranju glede na pretekla leta, je opozoril programski selektor Brane Mozetič. Od 11. do 19. decembra bodo na Festivalu LGBT filma predvajali 16 igranih in dokumentarnih ter 26 kratkih filmov iz 22 držav. Celovečerce bo mogoče videti v Slovenski kinoteki, kjer se bodo potegovali za nagradi občinstva in mednarodne žirije, medtem ko bodo kratke filme zavrteli še na spletni strani.


Stran 34 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov