Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Diem Ha Le: »Žrtve tradicije ugrabljanja nevest so ženske, pa tudi moški«

17.03.2022


Vietnamska režiserka Diem Ha Le je avtorica zmagovalnega filma 24. FDF, Otroci megle

V sredo se je s podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije sklenila 24. izdaja Festivala dokumentarnega filma. Mednarodna žirija je za najboljši film na temo človekovih pravic izbrala dokumentarec Otroci megle vietnamske režiserke Diem Ha Le o etnični manjšini Hmong s severa države in njihovem ugrabljanju mladoletnih nevest. V Vietnamu je poroka pred polnoletnostjo sicer nezakonita, toda v obdobju lunarnega novega leta po tradiciji še vedno velja, da lahko fantje (s pomočjo svoje družine in sile) »ugrabijo« dekleta. Sledi pogajanje za primerno »ceno« in v večini primerov je sklenjen dogovor za poroko. Z vietnamsko režiserko Diem Ha Le se je pogovarjal Urban Tarman.

Diem Ha Le je za svoj prvenec preživela več let v gorah severnega Vietnama, kjer osamljena od preostalega sveta živi etnična skupnost Hmong.

Ko sem začela z izobraževanjem na univerzi, sem med Hmongi spoznala veliko prijateljev. Organizirali smo delavnice na severu Vietnama, kjer živijo in tako sem pred približno petimi leti spoznala protagonistko Di. Bila je še otrok. Opazovala sem jo, kako se s prijateljicami igra okrog hiše in po hribih. Spomnila me je na moje otroštvo, saj tudi sama prihajam etnične skupine v severnem Vietnamu, imenuje se Tay, in tako sem dobila idejo za film o čudovitem, a hitro končanem otroštvu. Di sem s kamero spremljala leto za letom. Odkrila sem običaj ugrabljanja nevest v kulturi Hmongov; začutila sem strah glede njihove prihodnost; Di je ravno začela odraščati in se družiti s prijateljicami, pila je alkohol in se včasih tudi izmuznila izpod nadzora staršev.

Diem Ha Le je tako spletla prijateljske vezi s protagonistko Di. V dogajanje je precej vpletena, slišimo jo izza kamere, nastopajoči jo nagovarjajo. Di spozna Vanga, ki ga njegova družina, kot vidimo v dokumentarcu, sili k poroki. Fantova družina Di pozneje skuša celo ugrabiti in jo na sili odvesti v novi dom, za katerega naj bi skrbela. Sami so namreč prerevni, da bi sinu omogočili nadaljevanje šolanja, zato jim ne preostane drugega, da mu, čeprav na silo, poskušajo zagotoviti mlado nevesto.

Hmongi govorijo svoj jezik in režiserka na začetku snemanja, kot je povedala, ni ničesar razumela. Čeprav zna nekaj malega, je bolj ugibala, o čem se pogovarjajo, malo ji je pri tem sicer pomagala Di, ki zna vietnamsko, vendar si je šele pozneje uredila tolmača, ki jo je potem spremljal na snemanju in pri montaži.

Kdor ne spada med Hmonge, precej težko z njimi vzpostavi stik. Sama pa imam kar nekaj prijateljic med njimi, pa tudi protagonistko Di je zanimalo ustvarjanje filmov, veliko me je spraševala in me predstavila ljudem v vasi.

… je povedala Diem Ha Le, ki pravi, da običaj ugrabljanja nevest, ki so stare 12 ali 13 let s strani prav tako mladoletnih fantov in njihovih družin, za dekleta v skupnosti Hmong pomeni konec otroštva, pa tudi izobraževanja in s tem možnosti za boljše življenje. Režiserka pripada etnični skupnosti Tay, ki tudi prakticira poroke med mladoletniki. Kot je povedala, se je njena prijateljica, prav tako pripadnica skupnosti Tay, poročila pri 17 letih. Pri tem pa seveda ne gre samo za poroko, sledi družina in skrb zanjo; odpoved možnosti za drugačno življenje od tradicionalnega.

Ko se je moja prijateljica poročila, sem dobila občutek, da se je najino otroštvo s tem prekinilo in izginilo. Moram priznati, da nisem želela, da se Di poroči tako mlada, saj je imela možnost nadaljevati šolanje na srednji šoli in potem univerzi. Strah me je bilo zanjo, saj sem slišala veliko zgodb njenih prijateljic, tudi sošolke, ki so bile ugrabljene, posiljene in prodane na Kitajsko. Ob odraščanju Di sem občutila strah.

Kot opozarja Diem Ha Le, žrtve tradicije ugrabljanja mladih nevest niso samo ženske in njihova samostojnost, emancipacija in boljše življenje, ki jim je odvzeto, do določene mere so njene žrtve tudi moški, kot je režiserki pojasnila mati protagonistke Di.

Ko dekle sprejme vsiljeno zakonsko zvezo, dobi hkrati moč, da za vse težave v zakonu krivi moškega; vedno mu lahko reče, da jo je ugrabil in da zdaj mora sam rešiti težave v zakonu.

 … je povedala režiserka, ki je v štirih letih snemanja dokumentarca Otroci megle posnela približno 100 ur gradiva, iz katerih je zmontirala 90 minutni film. Diem Ha Le sicer živi v Hanoju, kjer se je pridobila diplomo iz novinarstva in komunikacijskih študij in prav tako, kot je na delavnicah odkrila Di in zgodbo o prisilnih porokah, se je na filmskih delavnicah sama naučila obrti snemanja in pripovedovanja zgodb. In kaj se je po snemanju zgodilo z Di? Kot vidimo v filmu, se je prvega snubca uspešno otresla …

Zdaj je stara 17 let in pol in ima hčerko. Spremljala sem jo še eno leto po poskusu ugrabitve. Uspela je prepričati starše, da nadaljuje s šolanjem, zelo je trudila, pridobila je tudi štipendijo, kar je redko. Med 400 dijaki jo pridobi samo šest. Njeni starši in tudi jaz smo bili zelo ponosni in veseli zanjo. Toda približno leto dni nazaj se je zaljubila, pustila šolo in zdaj je mati mali dojenčici.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Diem Ha Le: »Žrtve tradicije ugrabljanja nevest so ženske, pa tudi moški«

17.03.2022


Vietnamska režiserka Diem Ha Le je avtorica zmagovalnega filma 24. FDF, Otroci megle

V sredo se je s podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije sklenila 24. izdaja Festivala dokumentarnega filma. Mednarodna žirija je za najboljši film na temo človekovih pravic izbrala dokumentarec Otroci megle vietnamske režiserke Diem Ha Le o etnični manjšini Hmong s severa države in njihovem ugrabljanju mladoletnih nevest. V Vietnamu je poroka pred polnoletnostjo sicer nezakonita, toda v obdobju lunarnega novega leta po tradiciji še vedno velja, da lahko fantje (s pomočjo svoje družine in sile) »ugrabijo« dekleta. Sledi pogajanje za primerno »ceno« in v večini primerov je sklenjen dogovor za poroko. Z vietnamsko režiserko Diem Ha Le se je pogovarjal Urban Tarman.

Diem Ha Le je za svoj prvenec preživela več let v gorah severnega Vietnama, kjer osamljena od preostalega sveta živi etnična skupnost Hmong.

Ko sem začela z izobraževanjem na univerzi, sem med Hmongi spoznala veliko prijateljev. Organizirali smo delavnice na severu Vietnama, kjer živijo in tako sem pred približno petimi leti spoznala protagonistko Di. Bila je še otrok. Opazovala sem jo, kako se s prijateljicami igra okrog hiše in po hribih. Spomnila me je na moje otroštvo, saj tudi sama prihajam etnične skupine v severnem Vietnamu, imenuje se Tay, in tako sem dobila idejo za film o čudovitem, a hitro končanem otroštvu. Di sem s kamero spremljala leto za letom. Odkrila sem običaj ugrabljanja nevest v kulturi Hmongov; začutila sem strah glede njihove prihodnost; Di je ravno začela odraščati in se družiti s prijateljicami, pila je alkohol in se včasih tudi izmuznila izpod nadzora staršev.

Diem Ha Le je tako spletla prijateljske vezi s protagonistko Di. V dogajanje je precej vpletena, slišimo jo izza kamere, nastopajoči jo nagovarjajo. Di spozna Vanga, ki ga njegova družina, kot vidimo v dokumentarcu, sili k poroki. Fantova družina Di pozneje skuša celo ugrabiti in jo na sili odvesti v novi dom, za katerega naj bi skrbela. Sami so namreč prerevni, da bi sinu omogočili nadaljevanje šolanja, zato jim ne preostane drugega, da mu, čeprav na silo, poskušajo zagotoviti mlado nevesto.

Hmongi govorijo svoj jezik in režiserka na začetku snemanja, kot je povedala, ni ničesar razumela. Čeprav zna nekaj malega, je bolj ugibala, o čem se pogovarjajo, malo ji je pri tem sicer pomagala Di, ki zna vietnamsko, vendar si je šele pozneje uredila tolmača, ki jo je potem spremljal na snemanju in pri montaži.

Kdor ne spada med Hmonge, precej težko z njimi vzpostavi stik. Sama pa imam kar nekaj prijateljic med njimi, pa tudi protagonistko Di je zanimalo ustvarjanje filmov, veliko me je spraševala in me predstavila ljudem v vasi.

… je povedala Diem Ha Le, ki pravi, da običaj ugrabljanja nevest, ki so stare 12 ali 13 let s strani prav tako mladoletnih fantov in njihovih družin, za dekleta v skupnosti Hmong pomeni konec otroštva, pa tudi izobraževanja in s tem možnosti za boljše življenje. Režiserka pripada etnični skupnosti Tay, ki tudi prakticira poroke med mladoletniki. Kot je povedala, se je njena prijateljica, prav tako pripadnica skupnosti Tay, poročila pri 17 letih. Pri tem pa seveda ne gre samo za poroko, sledi družina in skrb zanjo; odpoved možnosti za drugačno življenje od tradicionalnega.

Ko se je moja prijateljica poročila, sem dobila občutek, da se je najino otroštvo s tem prekinilo in izginilo. Moram priznati, da nisem želela, da se Di poroči tako mlada, saj je imela možnost nadaljevati šolanje na srednji šoli in potem univerzi. Strah me je bilo zanjo, saj sem slišala veliko zgodb njenih prijateljic, tudi sošolke, ki so bile ugrabljene, posiljene in prodane na Kitajsko. Ob odraščanju Di sem občutila strah.

Kot opozarja Diem Ha Le, žrtve tradicije ugrabljanja mladih nevest niso samo ženske in njihova samostojnost, emancipacija in boljše življenje, ki jim je odvzeto, do določene mere so njene žrtve tudi moški, kot je režiserki pojasnila mati protagonistke Di.

Ko dekle sprejme vsiljeno zakonsko zvezo, dobi hkrati moč, da za vse težave v zakonu krivi moškega; vedno mu lahko reče, da jo je ugrabil in da zdaj mora sam rešiti težave v zakonu.

 … je povedala režiserka, ki je v štirih letih snemanja dokumentarca Otroci megle posnela približno 100 ur gradiva, iz katerih je zmontirala 90 minutni film. Diem Ha Le sicer živi v Hanoju, kjer se je pridobila diplomo iz novinarstva in komunikacijskih študij in prav tako, kot je na delavnicah odkrila Di in zgodbo o prisilnih porokah, se je na filmskih delavnicah sama naučila obrti snemanja in pripovedovanja zgodb. In kaj se je po snemanju zgodilo z Di? Kot vidimo v filmu, se je prvega snubca uspešno otresla …

Zdaj je stara 17 let in pol in ima hčerko. Spremljala sem jo še eno leto po poskusu ugrabitve. Uspela je prepričati starše, da nadaljuje s šolanjem, zelo je trudila, pridobila je tudi štipendijo, kar je redko. Med 400 dijaki jo pridobi samo šest. Njeni starši in tudi jaz smo bili zelo ponosni in veseli zanjo. Toda približno leto dni nazaj se je zaljubila, pustila šolo in zdaj je mati mali dojenčici.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov