Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Diem Ha Le: »Žrtve tradicije ugrabljanja nevest so ženske, pa tudi moški«

17.03.2022


Vietnamska režiserka Diem Ha Le je avtorica zmagovalnega filma 24. FDF, Otroci megle

V sredo se je s podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije sklenila 24. izdaja Festivala dokumentarnega filma. Mednarodna žirija je za najboljši film na temo človekovih pravic izbrala dokumentarec Otroci megle vietnamske režiserke Diem Ha Le o etnični manjšini Hmong s severa države in njihovem ugrabljanju mladoletnih nevest. V Vietnamu je poroka pred polnoletnostjo sicer nezakonita, toda v obdobju lunarnega novega leta po tradiciji še vedno velja, da lahko fantje (s pomočjo svoje družine in sile) »ugrabijo« dekleta. Sledi pogajanje za primerno »ceno« in v večini primerov je sklenjen dogovor za poroko. Z vietnamsko režiserko Diem Ha Le se je pogovarjal Urban Tarman.

Diem Ha Le je za svoj prvenec preživela več let v gorah severnega Vietnama, kjer osamljena od preostalega sveta živi etnična skupnost Hmong.

Ko sem začela z izobraževanjem na univerzi, sem med Hmongi spoznala veliko prijateljev. Organizirali smo delavnice na severu Vietnama, kjer živijo in tako sem pred približno petimi leti spoznala protagonistko Di. Bila je še otrok. Opazovala sem jo, kako se s prijateljicami igra okrog hiše in po hribih. Spomnila me je na moje otroštvo, saj tudi sama prihajam etnične skupine v severnem Vietnamu, imenuje se Tay, in tako sem dobila idejo za film o čudovitem, a hitro končanem otroštvu. Di sem s kamero spremljala leto za letom. Odkrila sem običaj ugrabljanja nevest v kulturi Hmongov; začutila sem strah glede njihove prihodnost; Di je ravno začela odraščati in se družiti s prijateljicami, pila je alkohol in se včasih tudi izmuznila izpod nadzora staršev.

Diem Ha Le je tako spletla prijateljske vezi s protagonistko Di. V dogajanje je precej vpletena, slišimo jo izza kamere, nastopajoči jo nagovarjajo. Di spozna Vanga, ki ga njegova družina, kot vidimo v dokumentarcu, sili k poroki. Fantova družina Di pozneje skuša celo ugrabiti in jo na sili odvesti v novi dom, za katerega naj bi skrbela. Sami so namreč prerevni, da bi sinu omogočili nadaljevanje šolanja, zato jim ne preostane drugega, da mu, čeprav na silo, poskušajo zagotoviti mlado nevesto.

Hmongi govorijo svoj jezik in režiserka na začetku snemanja, kot je povedala, ni ničesar razumela. Čeprav zna nekaj malega, je bolj ugibala, o čem se pogovarjajo, malo ji je pri tem sicer pomagala Di, ki zna vietnamsko, vendar si je šele pozneje uredila tolmača, ki jo je potem spremljal na snemanju in pri montaži.

Kdor ne spada med Hmonge, precej težko z njimi vzpostavi stik. Sama pa imam kar nekaj prijateljic med njimi, pa tudi protagonistko Di je zanimalo ustvarjanje filmov, veliko me je spraševala in me predstavila ljudem v vasi.

… je povedala Diem Ha Le, ki pravi, da običaj ugrabljanja nevest, ki so stare 12 ali 13 let s strani prav tako mladoletnih fantov in njihovih družin, za dekleta v skupnosti Hmong pomeni konec otroštva, pa tudi izobraževanja in s tem možnosti za boljše življenje. Režiserka pripada etnični skupnosti Tay, ki tudi prakticira poroke med mladoletniki. Kot je povedala, se je njena prijateljica, prav tako pripadnica skupnosti Tay, poročila pri 17 letih. Pri tem pa seveda ne gre samo za poroko, sledi družina in skrb zanjo; odpoved možnosti za drugačno življenje od tradicionalnega.

Ko se je moja prijateljica poročila, sem dobila občutek, da se je najino otroštvo s tem prekinilo in izginilo. Moram priznati, da nisem želela, da se Di poroči tako mlada, saj je imela možnost nadaljevati šolanje na srednji šoli in potem univerzi. Strah me je bilo zanjo, saj sem slišala veliko zgodb njenih prijateljic, tudi sošolke, ki so bile ugrabljene, posiljene in prodane na Kitajsko. Ob odraščanju Di sem občutila strah.

Kot opozarja Diem Ha Le, žrtve tradicije ugrabljanja mladih nevest niso samo ženske in njihova samostojnost, emancipacija in boljše življenje, ki jim je odvzeto, do določene mere so njene žrtve tudi moški, kot je režiserki pojasnila mati protagonistke Di.

Ko dekle sprejme vsiljeno zakonsko zvezo, dobi hkrati moč, da za vse težave v zakonu krivi moškega; vedno mu lahko reče, da jo je ugrabil in da zdaj mora sam rešiti težave v zakonu.

 … je povedala režiserka, ki je v štirih letih snemanja dokumentarca Otroci megle posnela približno 100 ur gradiva, iz katerih je zmontirala 90 minutni film. Diem Ha Le sicer živi v Hanoju, kjer se je pridobila diplomo iz novinarstva in komunikacijskih študij in prav tako, kot je na delavnicah odkrila Di in zgodbo o prisilnih porokah, se je na filmskih delavnicah sama naučila obrti snemanja in pripovedovanja zgodb. In kaj se je po snemanju zgodilo z Di? Kot vidimo v filmu, se je prvega snubca uspešno otresla …

Zdaj je stara 17 let in pol in ima hčerko. Spremljala sem jo še eno leto po poskusu ugrabitve. Uspela je prepričati starše, da nadaljuje s šolanjem, zelo je trudila, pridobila je tudi štipendijo, kar je redko. Med 400 dijaki jo pridobi samo šest. Njeni starši in tudi jaz smo bili zelo ponosni in veseli zanjo. Toda približno leto dni nazaj se je zaljubila, pustila šolo in zdaj je mati mali dojenčici.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Diem Ha Le: »Žrtve tradicije ugrabljanja nevest so ženske, pa tudi moški«

17.03.2022


Vietnamska režiserka Diem Ha Le je avtorica zmagovalnega filma 24. FDF, Otroci megle

V sredo se je s podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije sklenila 24. izdaja Festivala dokumentarnega filma. Mednarodna žirija je za najboljši film na temo človekovih pravic izbrala dokumentarec Otroci megle vietnamske režiserke Diem Ha Le o etnični manjšini Hmong s severa države in njihovem ugrabljanju mladoletnih nevest. V Vietnamu je poroka pred polnoletnostjo sicer nezakonita, toda v obdobju lunarnega novega leta po tradiciji še vedno velja, da lahko fantje (s pomočjo svoje družine in sile) »ugrabijo« dekleta. Sledi pogajanje za primerno »ceno« in v večini primerov je sklenjen dogovor za poroko. Z vietnamsko režiserko Diem Ha Le se je pogovarjal Urban Tarman.

Diem Ha Le je za svoj prvenec preživela več let v gorah severnega Vietnama, kjer osamljena od preostalega sveta živi etnična skupnost Hmong.

Ko sem začela z izobraževanjem na univerzi, sem med Hmongi spoznala veliko prijateljev. Organizirali smo delavnice na severu Vietnama, kjer živijo in tako sem pred približno petimi leti spoznala protagonistko Di. Bila je še otrok. Opazovala sem jo, kako se s prijateljicami igra okrog hiše in po hribih. Spomnila me je na moje otroštvo, saj tudi sama prihajam etnične skupine v severnem Vietnamu, imenuje se Tay, in tako sem dobila idejo za film o čudovitem, a hitro končanem otroštvu. Di sem s kamero spremljala leto za letom. Odkrila sem običaj ugrabljanja nevest v kulturi Hmongov; začutila sem strah glede njihove prihodnost; Di je ravno začela odraščati in se družiti s prijateljicami, pila je alkohol in se včasih tudi izmuznila izpod nadzora staršev.

Diem Ha Le je tako spletla prijateljske vezi s protagonistko Di. V dogajanje je precej vpletena, slišimo jo izza kamere, nastopajoči jo nagovarjajo. Di spozna Vanga, ki ga njegova družina, kot vidimo v dokumentarcu, sili k poroki. Fantova družina Di pozneje skuša celo ugrabiti in jo na sili odvesti v novi dom, za katerega naj bi skrbela. Sami so namreč prerevni, da bi sinu omogočili nadaljevanje šolanja, zato jim ne preostane drugega, da mu, čeprav na silo, poskušajo zagotoviti mlado nevesto.

Hmongi govorijo svoj jezik in režiserka na začetku snemanja, kot je povedala, ni ničesar razumela. Čeprav zna nekaj malega, je bolj ugibala, o čem se pogovarjajo, malo ji je pri tem sicer pomagala Di, ki zna vietnamsko, vendar si je šele pozneje uredila tolmača, ki jo je potem spremljal na snemanju in pri montaži.

Kdor ne spada med Hmonge, precej težko z njimi vzpostavi stik. Sama pa imam kar nekaj prijateljic med njimi, pa tudi protagonistko Di je zanimalo ustvarjanje filmov, veliko me je spraševala in me predstavila ljudem v vasi.

… je povedala Diem Ha Le, ki pravi, da običaj ugrabljanja nevest, ki so stare 12 ali 13 let s strani prav tako mladoletnih fantov in njihovih družin, za dekleta v skupnosti Hmong pomeni konec otroštva, pa tudi izobraževanja in s tem možnosti za boljše življenje. Režiserka pripada etnični skupnosti Tay, ki tudi prakticira poroke med mladoletniki. Kot je povedala, se je njena prijateljica, prav tako pripadnica skupnosti Tay, poročila pri 17 letih. Pri tem pa seveda ne gre samo za poroko, sledi družina in skrb zanjo; odpoved možnosti za drugačno življenje od tradicionalnega.

Ko se je moja prijateljica poročila, sem dobila občutek, da se je najino otroštvo s tem prekinilo in izginilo. Moram priznati, da nisem želela, da se Di poroči tako mlada, saj je imela možnost nadaljevati šolanje na srednji šoli in potem univerzi. Strah me je bilo zanjo, saj sem slišala veliko zgodb njenih prijateljic, tudi sošolke, ki so bile ugrabljene, posiljene in prodane na Kitajsko. Ob odraščanju Di sem občutila strah.

Kot opozarja Diem Ha Le, žrtve tradicije ugrabljanja mladih nevest niso samo ženske in njihova samostojnost, emancipacija in boljše življenje, ki jim je odvzeto, do določene mere so njene žrtve tudi moški, kot je režiserki pojasnila mati protagonistke Di.

Ko dekle sprejme vsiljeno zakonsko zvezo, dobi hkrati moč, da za vse težave v zakonu krivi moškega; vedno mu lahko reče, da jo je ugrabil in da zdaj mora sam rešiti težave v zakonu.

 … je povedala režiserka, ki je v štirih letih snemanja dokumentarca Otroci megle posnela približno 100 ur gradiva, iz katerih je zmontirala 90 minutni film. Diem Ha Le sicer živi v Hanoju, kjer se je pridobila diplomo iz novinarstva in komunikacijskih študij in prav tako, kot je na delavnicah odkrila Di in zgodbo o prisilnih porokah, se je na filmskih delavnicah sama naučila obrti snemanja in pripovedovanja zgodb. In kaj se je po snemanju zgodilo z Di? Kot vidimo v filmu, se je prvega snubca uspešno otresla …

Zdaj je stara 17 let in pol in ima hčerko. Spremljala sem jo še eno leto po poskusu ugrabitve. Uspela je prepričati starše, da nadaljuje s šolanjem, zelo je trudila, pridobila je tudi štipendijo, kar je redko. Med 400 dijaki jo pridobi samo šest. Njeni starši in tudi jaz smo bili zelo ponosni in veseli zanjo. Toda približno leto dni nazaj se je zaljubila, pustila šolo in zdaj je mati mali dojenčici.


11.01.2022

Odmevajo rezultati programskega razpisa Ministrstva za kulturo

Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše


07.01.2022

Leninov park

Vsebine Programa Ars


07.01.2022

Gustav Gnamuš slika »barve na poti«

Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.


06.01.2022

Dosežki predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju kulture

1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.


31.12.2021

Silvestrski večer

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.


02.01.2022

Najboljši filmi »Velikih treh« v 2021

Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?


30.12.2021

Deseti brat je postal tudi zvočna knjiga

Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.


30.12.2021

Kulturno-kreativni delavec je v času covida-19 potegnil krajšo

Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.


30.12.2021

Razstava o Mačku Muriju in muci Maci

Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.


29.12.2021

Andrej Goričar intervju

Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.


29.12.2021

Erotikon

Vsebine Programa Ars


29.12.2021

Erotikon: Zven tišine

Vsebine Programa Ars


28.12.2021

Deček, ki je prehitro rasel

Vsebine Programa Ars


25.12.2021

Prenos evangeličanskega bogoslužja

Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.


25.12.2021

Polnočno bogoslužje

Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.


Stran 33 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov