Opel corsa 1.0 turbo cosmo

Opel Corsa je bila na lanskem izboru za slovenski avto leta izjemno močna. V naši skromni redakciji tik pod vrhom in dileme izpred nekaj mesecev so zopet postale žive, ko nam je bilo dano nekaj ovinkov preživeti s prav posebno Corso. Namreč; mali Opel je dobil, kar mu je glede na veliko modo “B” segmenta tudi manjkalo: trivaljnika!

Kar je imel Daihatsu Charade že pred desetletji, je spet postalo hit in trivaljniki so zapoved kolekcije jesen-zima. Ker ga Corsa ni imela, pri drugih koncernih pa imajo tričetrtinski ritmi že dolgo domovinsko pravico, je bilo nekaj potrebno narediti. Rodil se je litrski trivaljnik in voznik se lahko zgolj vpraša: “Ali se agregat bolj poda Corsi ali Corsa agregatu?”

Gre seveda za umetno dilemo. Corsa je skozi desetletja videla takšne in drugačne motorje v svojem nosu, a litrski trivaljnik s turbino je zagotovo poseben. Trije valji ne tečejo vedno najlepše, to vemo že od motociklov sem, a pri Oplu so se zadeve lotili odgovorno in agregat tako umirili kot tudi stišali na do včeraj še nedosegljive ravni. Motorja se med prostim tekom v kabino ne sliši, prav tako se v višjih vrtljajih ne oglaša z nekoliko neresnim glasom običajnih trivaljnikov.

Turbina je seveda ključ do uspeha. Tako ali drugače. Če jo z nežnim ravnanjem stopalke za plin in uporabo odličnega in šeststopenjskega menjalnika pustimo dokaj pri miru, bo mlinček potreboval primerno majhno količino goriva … če pa bomo prebudili vseh 85 kw, bo šlo s porabo goriva strmo navzgor. Tako vožen avto se spremeni v pravi manjši izstrelek, a pozor … takšna Corsa še vedno ni OPC, ki jo prav te dni predstavljajo evropski strokovni javnosti – zato je previdnost še vedno potrebna.

In še nekaj o opremi; na oko imeniten uporabniški vmesnik, ki vse bistvene funkcije upravljanja z avtomobilskimi sistemi omogoča na dotik, je med vsakdanjo uporabo precej neroden, celo siten. Mogoče smo le po starčevsko tečni in nostalgični, a včasih si zaželimo nazaj gumbe in stikala.