Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je torej s Cactusom? Pri Citroenu so nas naprosili, da prispevamo končno in merodajno mnenje o tem avtomobilu – in radi pomagamo. Torej dva Cactusa. Kot jajce jajcu podobna, v tej zanimivi, svojevrstni in izzivalni podobi.
Zdi se, da je Cactus navihan, mlad deček, v primerjavi z urejenim in zrelim C4
Kako je torej s Cactusom? Pri Citroenu so nas naprosili, da prispevamo končno in merodajno mnenje o tem avtomobilu – in radi pomagamo. Torej dva Cactusa. Kot jajce jajcu podobna, v tej zanimivi, svojevrstni in izzivalni podobi.
Cactus se trži kot dokaj poceni, praktično in inovativno vozilo, a vsaj na pogled je daleč od tega. Da gre za, tudi do denarnice prijazen avtomobil, uvidimo ob dokaj natančni inšpekciji uporabljenih materialov, ali ob vožnji po zahtevnejših cestah. Razlika do bratranca, ki je seveda C4, je kar precejšnja.
Nismo tukaj za to, da dajemo humanoidne primerjave, a zdi se, da je Cactus navihan, mlad deček, napram urejenemu in zrelemu C4. Koncernski marketing bi ga rad ustoličil za naslednika legendarnega spačka, a mislimo, da je avtomobil daleč od tega. O spačkih nekaj malega v naši redakciji vemo in Cactus je morebiti podedoval delček legendarnega šarma, a so se avtomobilske okoliščine, tehnologija, pa tudi družbena vloga osebnega vozila tako dramatično spremenile, da primerjava nikakor ne zdrži resne presoje.
Če že iščemo primerjave, jih mogoče najdemo v nedoločljivi udobnosti prednjih sedežev, v bolj kot ne skopem prtljažniku in recimo odsotnosti oprijemala pod streho vozila. Pri “platneno-strešnem” spačku je bilo to logično, pri Cactusu je nenavadno.
Vprašanje, ki je zahtevalo kar dva Cactusa z ramo ob rami, se je glasilo: “Ali naj se voznik odloči za diesel ali za bencin?” In kot prvo možnost so pridjali 1,6-litrski dieselski štirivaljnik s 73 kilovati, za zagovornike bencina pa je tu 1,2-litrski trivaljnik z 81 kilovati.
Salomonski odgovor vam privoščimo; tisti, ki s navdušujete nad dieslom, si omislite diesla, tisti, ki imate raje bencin, nabavite takšen agregat. Za vse je vsega dovolj
Vendar bodimo vsaj malo informativni. Diesel ima strahoten navor. Vozilo je sorazmerno lahko in večino kar motor zna in zmore, je mogoče dobiti že pri 1750 vrtljajih. Pomeni, da se lahko med avtocestnim križarjenjem komaj dotikamo stopalke plina in poraba goriva se zdi na trenutke smešna. Štirje litri so realnost. In kar je še zelo zanimivo … tresljajev in dieselskega hrupa je v kabini zanemarljivo malo; šele če motor priganjamo, čeprav s takšnim navorom za to ni pravega razloga, se obe vrednosti nekoliko dvigneta.
Bencinski agregat je drugačna zgodba. Tek motorja, kljub temu, da gre za tri valjni agregat, je praktično popoln in tudi poraba goriva je zmerna – ob zmerni vožnji. S priganjanjem pa pričnemo priganjati tudi turbino in kmalu se prikaže temna plat t.i. downsizinga, ko se porabljeno gorivo vzpne do vrednosti, ki smo jih bili vajeni v osemdesetih. A še enkrat poudarjamo; ob normalni uporabi (čeprav je to smešen pojem) in v okviru hitrostnih omejitev, je razlika v porabi med dizelskim in bencinskim motorjem presenetljivo majhna. Sledeč podatkom, ki jih zagotavlja proizvajalec in ob upoštevanju nekaterih neodvisnih testov, je razlika med obema agregatoma okoli 20% – v korist diesla seveda.
Druga Cactusova zgodba je barva. Tako zanimivo in nenavadno obarvanih karoserij nismo občudovali že dolgo. Z “airbump” vstavki na karoseriji se barvna lestvica še poveča. Tudi možnosti opreme so raznolike in bogate. Zanimivo je, da je Cactusa mogoče opremiti identično kot C4, čeprav je, resnici na ljubo, modna oprema v neskladju s špartansko Cactusovo naturo.
Osnovne modele Cactusa je mogoče dobiti v okolju 15.000 evrov, kar se zdi razumna cena za avtomobil tega razreda … če pa razumemo C4 Cactus tudi kot odmik od avtomobilske konfekcije, je zahtevana vsota sploh primerna.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kako je torej s Cactusom? Pri Citroenu so nas naprosili, da prispevamo končno in merodajno mnenje o tem avtomobilu – in radi pomagamo. Torej dva Cactusa. Kot jajce jajcu podobna, v tej zanimivi, svojevrstni in izzivalni podobi.
Zdi se, da je Cactus navihan, mlad deček, v primerjavi z urejenim in zrelim C4
Kako je torej s Cactusom? Pri Citroenu so nas naprosili, da prispevamo končno in merodajno mnenje o tem avtomobilu – in radi pomagamo. Torej dva Cactusa. Kot jajce jajcu podobna, v tej zanimivi, svojevrstni in izzivalni podobi.
Cactus se trži kot dokaj poceni, praktično in inovativno vozilo, a vsaj na pogled je daleč od tega. Da gre za, tudi do denarnice prijazen avtomobil, uvidimo ob dokaj natančni inšpekciji uporabljenih materialov, ali ob vožnji po zahtevnejših cestah. Razlika do bratranca, ki je seveda C4, je kar precejšnja.
Nismo tukaj za to, da dajemo humanoidne primerjave, a zdi se, da je Cactus navihan, mlad deček, napram urejenemu in zrelemu C4. Koncernski marketing bi ga rad ustoličil za naslednika legendarnega spačka, a mislimo, da je avtomobil daleč od tega. O spačkih nekaj malega v naši redakciji vemo in Cactus je morebiti podedoval delček legendarnega šarma, a so se avtomobilske okoliščine, tehnologija, pa tudi družbena vloga osebnega vozila tako dramatično spremenile, da primerjava nikakor ne zdrži resne presoje.
Če že iščemo primerjave, jih mogoče najdemo v nedoločljivi udobnosti prednjih sedežev, v bolj kot ne skopem prtljažniku in recimo odsotnosti oprijemala pod streho vozila. Pri “platneno-strešnem” spačku je bilo to logično, pri Cactusu je nenavadno.
Vprašanje, ki je zahtevalo kar dva Cactusa z ramo ob rami, se je glasilo: “Ali naj se voznik odloči za diesel ali za bencin?” In kot prvo možnost so pridjali 1,6-litrski dieselski štirivaljnik s 73 kilovati, za zagovornike bencina pa je tu 1,2-litrski trivaljnik z 81 kilovati.
Salomonski odgovor vam privoščimo; tisti, ki s navdušujete nad dieslom, si omislite diesla, tisti, ki imate raje bencin, nabavite takšen agregat. Za vse je vsega dovolj
Vendar bodimo vsaj malo informativni. Diesel ima strahoten navor. Vozilo je sorazmerno lahko in večino kar motor zna in zmore, je mogoče dobiti že pri 1750 vrtljajih. Pomeni, da se lahko med avtocestnim križarjenjem komaj dotikamo stopalke plina in poraba goriva se zdi na trenutke smešna. Štirje litri so realnost. In kar je še zelo zanimivo … tresljajev in dieselskega hrupa je v kabini zanemarljivo malo; šele če motor priganjamo, čeprav s takšnim navorom za to ni pravega razloga, se obe vrednosti nekoliko dvigneta.
Bencinski agregat je drugačna zgodba. Tek motorja, kljub temu, da gre za tri valjni agregat, je praktično popoln in tudi poraba goriva je zmerna – ob zmerni vožnji. S priganjanjem pa pričnemo priganjati tudi turbino in kmalu se prikaže temna plat t.i. downsizinga, ko se porabljeno gorivo vzpne do vrednosti, ki smo jih bili vajeni v osemdesetih. A še enkrat poudarjamo; ob normalni uporabi (čeprav je to smešen pojem) in v okviru hitrostnih omejitev, je razlika v porabi med dizelskim in bencinskim motorjem presenetljivo majhna. Sledeč podatkom, ki jih zagotavlja proizvajalec in ob upoštevanju nekaterih neodvisnih testov, je razlika med obema agregatoma okoli 20% – v korist diesla seveda.
Druga Cactusova zgodba je barva. Tako zanimivo in nenavadno obarvanih karoserij nismo občudovali že dolgo. Z “airbump” vstavki na karoseriji se barvna lestvica še poveča. Tudi možnosti opreme so raznolike in bogate. Zanimivo je, da je Cactusa mogoče opremiti identično kot C4, čeprav je, resnici na ljubo, modna oprema v neskladju s špartansko Cactusovo naturo.
Osnovne modele Cactusa je mogoče dobiti v okolju 15.000 evrov, kar se zdi razumna cena za avtomobil tega razreda … če pa razumemo C4 Cactus tudi kot odmik od avtomobilske konfekcije, je zahtevana vsota sploh primerna.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Zgodovina prisotnosti deklet na razstavnih prostorih avtomobilskih salonov je dolga, tudi recimo motociklistične dirke si nismo mogli zamisliti brez mladenk z dežniki, ki so s prisotnostjo lepšala predštartno proceduro. Poglejmo danes na avtomobilske salone – recimo z moškimi očmi, ki ne gledajo (ali pa vsaj v preteklosti niso gledale) le avtomobilov, ampak razstavne prostore širše… Zakaj so se dekleta znašla ob avtomobilih, kdo jih je potem pogosto tudi pretirano razgalil.
Neveljaven email naslov