Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.

Potrjene cilje pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vse čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem politična odločitev

Evropski parlament je potrdil cilje Evropske unije, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v Uniji prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi – težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vse čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.

V skladu s skrbjo za javno zdravstvo je treba vsake toliko preveriti kondicijo najboljših izmed nas. Govorimo o Renaultovem cliu. Pa ne o kakšen običajnežu, temveč o cliu, ki reklamira več izpeljank imena Slovenija kot naše najbolj sredinske stranke. »I feel Slovenia« ni le zamisel vrhovnega promotorja naše dežele, temveč tudi oznaka opreme Renaultovega clia. Kako tudi ne bi bila, ko pa nastaja v Sloveniji, namenjen slovenskemu trgu. In kako čuti Slovenijo ta Renaultov avto, ki šteje zadnje mesece v svoji četrti generaciji? Oblikovanje je še vedno sveže, kot takrat, ko so ga pred skoraj šestimi leti predstavili. Elegantne, skoraj atraktivne linije, v kombinaciji s postavljaško rdečo ne dajo slutiti, da so vozilu štete zadnje ure.

Posebna slovenska oprema je takšna kot je država sama. Nima vsega, kar se da privijačiti v clia, res pa je, da obstajajo tudi preprostejše različice. Nekaj vmes torej. Da je postaran, izdaja notranjost. Medtem ko je bil clio tržno uspešen, je konkurenca rasla in dovolila, da celo v razred B začnejo kapati sladkosti iz višjih nadstropij avtomobilske zgradbe.

V prihajajoči peti generaciji po neuradnih podatkih prihaja kmalu v letu 2019, pričakujemo, da Renault vrne udarec. Kot ga je že tokrat zadal pod pokrovom motorja. Agregat je namreč izrazito sodoben, celo trendovski, bi lahko zapisali. Trivaljnik ima zgolj 0,9 litra, a mu to niti najmanj ne zbija samozavesti. Nasprotno; 56 kilovatov je odločnih, tresenja trivaljnika ni, prav tako mora voznik dlakocepiti, če hoče slišati ne prav možato vrtenje motorja. Clio »I feel Slovenia« ponosno in suvereno zastopa naše barve. Čeprav ni povsem do konca in čisto zares naš, je v njem več nacionalnega ponosa, kot ga je v nekaterih reprezentancah iger z žogo.

Pripeljali so se spremenjeni Mazdini modeli – mazda6 in CX-3. Pri šestici opazimo drugačne odbijače, masko, žaromete. Osvežili so tudi notranjost, predvsem pa je veliko tehnoloških novosti: aktivni tempomat z možnostjo popolne zaustavitve, popoln pogled okoli vozila, vse mazde6 so opremljene z LED-žarometi, ki ponujajo tudi možnost prilagodljivega zasenčenja. Osnovni paket challenge je zdaj bogatejši, vsebuje pa tudi navigacijo, prepoznavanje prometnih znakov, pomoč za ohranjanje varnostnega pasu, nadzor prečnega prometa pri vzvratni vožnji. Najcenejša šestica tako po novem stane 25.690 evrov. Podobno je ne pretirano spremenjena tudi mazda CX-3, tudi z zadnjimi LED-lučmi, v notranjosti zdaj z električno ročno zavoro, tako da je pridobila naslon za komolce. Osnovna stane 16 tisočakov.
Pretirano veliko dela ni imela niti Mercedesova oblikovalska ekipa pod vodstvom Roberta Lešnika, ko je snovala spremembe za novi razred C. Pripeljale so se vse štiri karoserijske različice, prevetrili so pogonske agregate, ki so zmogljivejši in skromnejši pri porabi. Posebej opozarjajo na 1,6- in 2-litrski dizel – moči so med 90 in 180 kilovati, nov je 1,5-litrski turbobencinski, ki zmore 135 kilovatov, namesto sedemstopenjskega je zdaj devetstopenjski samodejni menjalnik. V AMG-izvedbi je moč motorja 287 oziroma 375 kilovatov. V novem C je zdaj na voljo tudi množica pripomočkov, ki smo jih sicer poznali v prestižnem razredu S. Ne samo, da zna avtomobil slediti vozilu spredaj in držati smer, sam je zmožen tudi zamenjati vozni pas na avtocesti. Posebnost za večjo prepoznavnost so LED-žarometi v obliki črke C, snop luči pa lahko seže kar 650 metrov daleč. Še ena značilnost: v izvedbi z nivojem opremljenosti exclusive je zvezda na mercedesu nameščena spredaj na vrhu sprednjega pokrova. Skoraj dve tretjini prodanih vozil razreda C bo limuzin, slaba tretjina karavanov. Cene gredo od 31.500 evrov navzgor.

Novi Nissan leaf je najbolje prodajano električno vozilo v Evropi. Velika porast v prodaji je značilna v Avstriji, Franciji, Nemčiji in Španiji, na Nizozemskem in Norveškem pa je celo najbolje prodajano osebno vozilo v letošnjem letu. Novi leaf se v Evropi proda vsakih 10 minut, letos so jih kupcem skupno predali že 26 tisoč.