Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Izpusti CO2 nižji, meritve realnejše

10.10.2018

Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.

Potrjene cilje pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vse čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem politična odločitev

Evropski parlament je potrdil cilje Evropske unije, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v Uniji prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi – težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vse čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.

V skladu s skrbjo za javno zdravstvo je treba vsake toliko preveriti kondicijo najboljših izmed nas. Govorimo o Renaultovem cliu. Pa ne o kakšen običajnežu, temveč o cliu, ki reklamira več izpeljank imena Slovenija kot naše najbolj sredinske stranke. »I feel Slovenia« ni le zamisel vrhovnega promotorja naše dežele, temveč tudi oznaka opreme Renaultovega clia. Kako tudi ne bi bila, ko pa nastaja v Sloveniji, namenjen slovenskemu trgu. In kako čuti Slovenijo ta Renaultov avto, ki šteje zadnje mesece v svoji četrti generaciji? Oblikovanje je še vedno sveže, kot takrat, ko so ga pred skoraj šestimi leti predstavili. Elegantne, skoraj atraktivne linije, v kombinaciji s postavljaško rdečo ne dajo slutiti, da so vozilu štete zadnje ure.

Posebna slovenska oprema je takšna kot je država sama. Nima vsega, kar se da privijačiti v clia, res pa je, da obstajajo tudi preprostejše različice. Nekaj vmes torej. Da je postaran, izdaja notranjost. Medtem ko je bil clio tržno uspešen, je konkurenca rasla in dovolila, da celo v razred B začnejo kapati sladkosti iz višjih nadstropij avtomobilske zgradbe.

V prihajajoči peti generaciji po neuradnih podatkih prihaja kmalu v letu 2019, pričakujemo, da Renault vrne udarec. Kot ga je že tokrat zadal pod pokrovom motorja. Agregat je namreč izrazito sodoben, celo trendovski, bi lahko zapisali. Trivaljnik ima zgolj 0,9 litra, a mu to niti najmanj ne zbija samozavesti. Nasprotno; 56 kilovatov je odločnih, tresenja trivaljnika ni, prav tako mora voznik dlakocepiti, če hoče slišati ne prav možato vrtenje motorja. Clio »I feel Slovenia« ponosno in suvereno zastopa naše barve. Čeprav ni povsem do konca in čisto zares naš, je v njem več nacionalnega ponosa, kot ga je v nekaterih reprezentancah iger z žogo.

Pripeljali so se spremenjeni Mazdini modeli – mazda6 in CX-3. Pri šestici opazimo drugačne odbijače, masko, žaromete. Osvežili so tudi notranjost, predvsem pa je veliko tehnoloških novosti: aktivni tempomat z možnostjo popolne zaustavitve, popoln pogled okoli vozila, vse mazde6 so opremljene z LED-žarometi, ki ponujajo tudi možnost prilagodljivega zasenčenja. Osnovni paket challenge je zdaj bogatejši, vsebuje pa tudi navigacijo, prepoznavanje prometnih znakov, pomoč za ohranjanje varnostnega pasu, nadzor prečnega prometa pri vzvratni vožnji. Najcenejša šestica tako po novem stane 25.690 evrov. Podobno je ne pretirano spremenjena tudi mazda CX-3, tudi z zadnjimi LED-lučmi, v notranjosti zdaj z električno ročno zavoro, tako da je pridobila naslon za komolce. Osnovna stane 16 tisočakov.
Pretirano veliko dela ni imela niti Mercedesova oblikovalska ekipa pod vodstvom Roberta Lešnika, ko je snovala spremembe za novi razred C. Pripeljale so se vse štiri karoserijske različice, prevetrili so pogonske agregate, ki so zmogljivejši in skromnejši pri porabi. Posebej opozarjajo na 1,6- in 2-litrski dizel – moči so med 90 in 180 kilovati, nov je 1,5-litrski turbobencinski, ki zmore 135 kilovatov, namesto sedemstopenjskega je zdaj devetstopenjski samodejni menjalnik. V AMG-izvedbi je moč motorja 287 oziroma 375 kilovatov. V novem C je zdaj na voljo tudi množica pripomočkov, ki smo jih sicer poznali v prestižnem razredu S. Ne samo, da zna avtomobil slediti vozilu spredaj in držati smer, sam je zmožen tudi zamenjati vozni pas na avtocesti. Posebnost za večjo prepoznavnost so LED-žarometi v obliki črke C, snop luči pa lahko seže kar 650 metrov daleč. Še ena značilnost: v izvedbi z nivojem opremljenosti exclusive je zvezda na mercedesu nameščena spredaj na vrhu sprednjega pokrova. Skoraj dve tretjini prodanih vozil razreda C bo limuzin, slaba tretjina karavanov. Cene gredo od 31.500 evrov navzgor.

Novi Nissan leaf je najbolje prodajano električno vozilo v Evropi. Velika porast v prodaji je značilna v Avstriji, Franciji, Nemčiji in Španiji, na Nizozemskem in Norveškem pa je celo najbolje prodajano osebno vozilo v letošnjem letu. Novi leaf se v Evropi proda vsakih 10 minut, letos so jih kupcem skupno predali že 26 tisoč.


Avtomobilsko prometne minute

867 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Izpusti CO2 nižji, meritve realnejše

10.10.2018

Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.

Potrjene cilje pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vse čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem politična odločitev

Evropski parlament je potrdil cilje Evropske unije, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v Uniji prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi – težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vse čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.

V skladu s skrbjo za javno zdravstvo je treba vsake toliko preveriti kondicijo najboljših izmed nas. Govorimo o Renaultovem cliu. Pa ne o kakšen običajnežu, temveč o cliu, ki reklamira več izpeljank imena Slovenija kot naše najbolj sredinske stranke. »I feel Slovenia« ni le zamisel vrhovnega promotorja naše dežele, temveč tudi oznaka opreme Renaultovega clia. Kako tudi ne bi bila, ko pa nastaja v Sloveniji, namenjen slovenskemu trgu. In kako čuti Slovenijo ta Renaultov avto, ki šteje zadnje mesece v svoji četrti generaciji? Oblikovanje je še vedno sveže, kot takrat, ko so ga pred skoraj šestimi leti predstavili. Elegantne, skoraj atraktivne linije, v kombinaciji s postavljaško rdečo ne dajo slutiti, da so vozilu štete zadnje ure.

Posebna slovenska oprema je takšna kot je država sama. Nima vsega, kar se da privijačiti v clia, res pa je, da obstajajo tudi preprostejše različice. Nekaj vmes torej. Da je postaran, izdaja notranjost. Medtem ko je bil clio tržno uspešen, je konkurenca rasla in dovolila, da celo v razred B začnejo kapati sladkosti iz višjih nadstropij avtomobilske zgradbe.

V prihajajoči peti generaciji po neuradnih podatkih prihaja kmalu v letu 2019, pričakujemo, da Renault vrne udarec. Kot ga je že tokrat zadal pod pokrovom motorja. Agregat je namreč izrazito sodoben, celo trendovski, bi lahko zapisali. Trivaljnik ima zgolj 0,9 litra, a mu to niti najmanj ne zbija samozavesti. Nasprotno; 56 kilovatov je odločnih, tresenja trivaljnika ni, prav tako mora voznik dlakocepiti, če hoče slišati ne prav možato vrtenje motorja. Clio »I feel Slovenia« ponosno in suvereno zastopa naše barve. Čeprav ni povsem do konca in čisto zares naš, je v njem več nacionalnega ponosa, kot ga je v nekaterih reprezentancah iger z žogo.

Pripeljali so se spremenjeni Mazdini modeli – mazda6 in CX-3. Pri šestici opazimo drugačne odbijače, masko, žaromete. Osvežili so tudi notranjost, predvsem pa je veliko tehnoloških novosti: aktivni tempomat z možnostjo popolne zaustavitve, popoln pogled okoli vozila, vse mazde6 so opremljene z LED-žarometi, ki ponujajo tudi možnost prilagodljivega zasenčenja. Osnovni paket challenge je zdaj bogatejši, vsebuje pa tudi navigacijo, prepoznavanje prometnih znakov, pomoč za ohranjanje varnostnega pasu, nadzor prečnega prometa pri vzvratni vožnji. Najcenejša šestica tako po novem stane 25.690 evrov. Podobno je ne pretirano spremenjena tudi mazda CX-3, tudi z zadnjimi LED-lučmi, v notranjosti zdaj z električno ročno zavoro, tako da je pridobila naslon za komolce. Osnovna stane 16 tisočakov.
Pretirano veliko dela ni imela niti Mercedesova oblikovalska ekipa pod vodstvom Roberta Lešnika, ko je snovala spremembe za novi razred C. Pripeljale so se vse štiri karoserijske različice, prevetrili so pogonske agregate, ki so zmogljivejši in skromnejši pri porabi. Posebej opozarjajo na 1,6- in 2-litrski dizel – moči so med 90 in 180 kilovati, nov je 1,5-litrski turbobencinski, ki zmore 135 kilovatov, namesto sedemstopenjskega je zdaj devetstopenjski samodejni menjalnik. V AMG-izvedbi je moč motorja 287 oziroma 375 kilovatov. V novem C je zdaj na voljo tudi množica pripomočkov, ki smo jih sicer poznali v prestižnem razredu S. Ne samo, da zna avtomobil slediti vozilu spredaj in držati smer, sam je zmožen tudi zamenjati vozni pas na avtocesti. Posebnost za večjo prepoznavnost so LED-žarometi v obliki črke C, snop luči pa lahko seže kar 650 metrov daleč. Še ena značilnost: v izvedbi z nivojem opremljenosti exclusive je zvezda na mercedesu nameščena spredaj na vrhu sprednjega pokrova. Skoraj dve tretjini prodanih vozil razreda C bo limuzin, slaba tretjina karavanov. Cene gredo od 31.500 evrov navzgor.

Novi Nissan leaf je najbolje prodajano električno vozilo v Evropi. Velika porast v prodaji je značilna v Avstriji, Franciji, Nemčiji in Španiji, na Nizozemskem in Norveškem pa je celo najbolje prodajano osebno vozilo v letošnjem letu. Novi leaf se v Evropi proda vsakih 10 minut, letos so jih kupcem skupno predali že 26 tisoč.


01.08.2018

Ko avto sam parkira

V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.


25.07.2018

Sistem za samodejno zaviranje serijsko

Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.


18.07.2018

Nekateri asistenčni sistemi bi morali biti serijski

Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.


11.07.2018

Z ovinkom moramo skleniti dogovor

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


04.07.2018

Motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame

Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?


27.06.2018

Ne pretiravajmo z ohlajevanjem avtomobila

Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.


20.06.2018

Oblak informacij za večjo varnost

Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.


13.06.2018

Sanacije vedno ob nepravem času

To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.


06.06.2018

Avtomobil, vir podatkov

Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.


30.05.2018

Po volitvah se bomo vozili hitreje in bolje

Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.


23.05.2018

Dizel, bencin ali hibrid?

Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.


16.05.2018

Kolesarjev je vedno več

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


09.05.2018

Avtomobilska stekla so pomemben varnostni element

Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.


02.05.2018

Zemljevid za motoriste

Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.


25.04.2018

Kolesarjenje je globalni fenomen pametne mobilnosti

Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.


18.04.2018

Načini za umirjanje hitrosti

Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.


11.04.2018

86 odstotkov motoristov se je že znašla v kritični situaciji

Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.


04.04.2018

Samovozeča Slovenija

Vprašanje časa je, kdaj se bodo po slovenskih cestah avtomobili peljali sami.


28.03.2018

Bliskovit tehnološki napredek hitro postane nevaren

Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.


21.03.2018

Zgodovina prisotnosti deklet na razstavnih prostorih

Zgodovina prisotnosti deklet na razstavnih prostorih avtomobilskih salonov je dolga, tudi recimo motociklistične dirke si nismo mogli zamisliti brez mladenk z dežniki, ki so s prisotnostjo lepšala predštartno proceduro. Poglejmo danes na avtomobilske salone – recimo z moškimi očmi, ki ne gledajo (ali pa vsaj v preteklosti niso gledale) le avtomobilov, ampak razstavne prostore širše… Zakaj so se dekleta znašla ob avtomobilih, kdo jih je potem pogosto tudi pretirano razgalil.


Stran 15 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov