Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
Slovenski avto leta dokazuje, da si je naslov zaslužil. Za motoriste pa velja, da svoje motocikle vsi servisirajo na isti dan v letu
Ena izmed resnic pri motoristih je tudi ta, da bi radi pripeljali svoj motocikel na servis isti dan v letu – ko posije prvo spomladansko sonce. Priporočljivo je motocikel peljati k strokovnim serviserjem, ker se lahko nestrokovni posegi končajo veliko slabše kot lahko škoduje recimo nekaj domačega šušmarjenja na avtomobilu. Poleg tega je reden servis motornega kolesa še vedno manj zahteven, tudi cenejši in predvsem hitrejši kot podoben servis na avtomobilu. Priporočamo, da se prihodnjič odpravite na servis – recimo januarja.
Preverimo na hitro življenjske funkcije pri Fordu focus. Kot slovenski avto leta mora biti pod drobnogledom pogosteje kot drugi prebivalci avtomobilskega planeta. Ko nam pod radovedne prste prihajajo različne izpeljanke, različne karoserijske in motorne konfiguracije, smo vse bolj prepričani; znotraj žirije slovenskega avta leta smo se odločili pravilno. Focus je ta hip najbolj vznemirljiv avto, ki je še v dosegu običajnih smrtnikov. Preverili smo ga z opremo ST. Modni dodatki in vznemirljiva rdeča poudarjajo, da so imeli oblikovalci ali obilo sreče ali pa dovolj časa za res temeljit premislek. Razpotegnjena silhueta amazonske mačke, visoki boki in velika kolesa. Privlačna podoba sicer prinese tudi nekaj nevšečnosti. Prtljažnik ni volumenski rekorder, na zadnji klopi so steklene površine podobne tistim na batiskafih. Notranjost sledi zunanjosti, in ker ST spominja na športnost, je nekaj brušene kovine več kot dobrodošle. In ST se na cesti resnično izkaže. Kot za focus velja že nekaj generacij, je njegova lega na cesti vrhunska. V vseh razmerah predvidljiv in natančen prinaša, vsaj za nas, vozniške puriste, tudi velik prispevek k varnosti v prometu.
Težavica je agregat. Pridevnik ST nakazuje na nekaj zdrave brutalnosti, a benigni litrski trivaljnik z 92 kilovati komaj da kaj od sebe. Oziroma največ, kar iz sebe iztisne, je brbotajoč zvok, podoben tistemu v osemvaljnikih; ko pa je treba podobo prenesti na cesto, motorček hitro »poklekne«. Sicer vozi suvereno v vseh voznih razmerah, a nič več kot to. Tudi poraba goriva približno osem litrov nam spet sproža vprašanje o smiselnosti trivaljnega eksperimenta. A, kot rečeno, smo nekoliko nergaško razpoloženi vozniški puristi, na srečo pa ima Ford mogočih kombinacij agregata in menjalnika več kot dovolj.
Vrača se eden od rekorderjev v vseh mogočih avtomobilskih kategorijah. Toyota corolla je legenda. Od leta 1966 do danes si je zaslužila naziv najbolj prodajanega avtomobila na svetu. In po sorazmerno kratki ter očitno ne najbolj uspešni avanturi z aurisom se corolla vrača v svoji dvanajsti generaciji. Zgodba corolle je kompleksna, kot so kompleksne zgodbe predmetov, ki soustvarjajo človeško mobilnost neprekinjeno več kot pol stoletja. A bistvo ostaja – kakovosten in globalen avto za mase.
Pozorni opazovalci avtomobilskega vesolja zadnjih nekaj let ugotavljajo, da so toyote prelomile svojo, ne ravno hvalevredno tradicijo, prenehale so biti dolgočasne. Zadnjih nekaj modelov je oblikovanih sodobno, vznemirljivo, lahko rečemo kar “evropsko”! Tudi corolla sledi tem smernicam. V treh karoserijskih različicah nagovarja velik krog voznikov, s skoraj že premiumsko notranjostjo pa kaže moč največjega proizvajalca avtomobilov na planetu. In seveda – corolla je najnovejši maneken Toyotine zaveze do hibridnega pogona, za katerega se zdi, da danes razpolaga z najmočnejšimi argumenti med iskalci alternativnih pogonov. Corolla v golfov razred zagotovo prinaša vedno dobrodošel prepih, o tem ni dvoma.
Še enega novinca smo spoznali te dni – to je Volkswagnov najmanjši kompaktni križanec t-cross, ki je še za 12 cm krajši od večjega brata t-roca. Kar zadeva oblikovanje, se novinec zgleduje po sorodstvu, tudi po največjem touaregu, pa tudi v notranjosti ni dvoma, da gre za natančno zasnovan in kakovosten izdelek, ki so mu že v osnovni model vgradili kopico asistenčnih sistemov. Za zdaj je na voljo le litrski trivaljnik s 70 ali 85 kilovati moči (t-crossov s takim motorjem bodo prodali daleč največ), prihaja pa še dizelski 70-kilovatni 1,6 TDI. Menjalnik je lahko tudi samodejni DSG, štirikolesnega pogona ne bo. Cene gredo od 16 tisočakov navzgor, letos bi jih prodali 1600.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
Slovenski avto leta dokazuje, da si je naslov zaslužil. Za motoriste pa velja, da svoje motocikle vsi servisirajo na isti dan v letu
Ena izmed resnic pri motoristih je tudi ta, da bi radi pripeljali svoj motocikel na servis isti dan v letu – ko posije prvo spomladansko sonce. Priporočljivo je motocikel peljati k strokovnim serviserjem, ker se lahko nestrokovni posegi končajo veliko slabše kot lahko škoduje recimo nekaj domačega šušmarjenja na avtomobilu. Poleg tega je reden servis motornega kolesa še vedno manj zahteven, tudi cenejši in predvsem hitrejši kot podoben servis na avtomobilu. Priporočamo, da se prihodnjič odpravite na servis – recimo januarja.
Preverimo na hitro življenjske funkcije pri Fordu focus. Kot slovenski avto leta mora biti pod drobnogledom pogosteje kot drugi prebivalci avtomobilskega planeta. Ko nam pod radovedne prste prihajajo različne izpeljanke, različne karoserijske in motorne konfiguracije, smo vse bolj prepričani; znotraj žirije slovenskega avta leta smo se odločili pravilno. Focus je ta hip najbolj vznemirljiv avto, ki je še v dosegu običajnih smrtnikov. Preverili smo ga z opremo ST. Modni dodatki in vznemirljiva rdeča poudarjajo, da so imeli oblikovalci ali obilo sreče ali pa dovolj časa za res temeljit premislek. Razpotegnjena silhueta amazonske mačke, visoki boki in velika kolesa. Privlačna podoba sicer prinese tudi nekaj nevšečnosti. Prtljažnik ni volumenski rekorder, na zadnji klopi so steklene površine podobne tistim na batiskafih. Notranjost sledi zunanjosti, in ker ST spominja na športnost, je nekaj brušene kovine več kot dobrodošle. In ST se na cesti resnično izkaže. Kot za focus velja že nekaj generacij, je njegova lega na cesti vrhunska. V vseh razmerah predvidljiv in natančen prinaša, vsaj za nas, vozniške puriste, tudi velik prispevek k varnosti v prometu.
Težavica je agregat. Pridevnik ST nakazuje na nekaj zdrave brutalnosti, a benigni litrski trivaljnik z 92 kilovati komaj da kaj od sebe. Oziroma največ, kar iz sebe iztisne, je brbotajoč zvok, podoben tistemu v osemvaljnikih; ko pa je treba podobo prenesti na cesto, motorček hitro »poklekne«. Sicer vozi suvereno v vseh voznih razmerah, a nič več kot to. Tudi poraba goriva približno osem litrov nam spet sproža vprašanje o smiselnosti trivaljnega eksperimenta. A, kot rečeno, smo nekoliko nergaško razpoloženi vozniški puristi, na srečo pa ima Ford mogočih kombinacij agregata in menjalnika več kot dovolj.
Vrača se eden od rekorderjev v vseh mogočih avtomobilskih kategorijah. Toyota corolla je legenda. Od leta 1966 do danes si je zaslužila naziv najbolj prodajanega avtomobila na svetu. In po sorazmerno kratki ter očitno ne najbolj uspešni avanturi z aurisom se corolla vrača v svoji dvanajsti generaciji. Zgodba corolle je kompleksna, kot so kompleksne zgodbe predmetov, ki soustvarjajo človeško mobilnost neprekinjeno več kot pol stoletja. A bistvo ostaja – kakovosten in globalen avto za mase.
Pozorni opazovalci avtomobilskega vesolja zadnjih nekaj let ugotavljajo, da so toyote prelomile svojo, ne ravno hvalevredno tradicijo, prenehale so biti dolgočasne. Zadnjih nekaj modelov je oblikovanih sodobno, vznemirljivo, lahko rečemo kar “evropsko”! Tudi corolla sledi tem smernicam. V treh karoserijskih različicah nagovarja velik krog voznikov, s skoraj že premiumsko notranjostjo pa kaže moč največjega proizvajalca avtomobilov na planetu. In seveda – corolla je najnovejši maneken Toyotine zaveze do hibridnega pogona, za katerega se zdi, da danes razpolaga z najmočnejšimi argumenti med iskalci alternativnih pogonov. Corolla v golfov razred zagotovo prinaša vedno dobrodošel prepih, o tem ni dvoma.
Še enega novinca smo spoznali te dni – to je Volkswagnov najmanjši kompaktni križanec t-cross, ki je še za 12 cm krajši od večjega brata t-roca. Kar zadeva oblikovanje, se novinec zgleduje po sorodstvu, tudi po največjem touaregu, pa tudi v notranjosti ni dvoma, da gre za natančno zasnovan in kakovosten izdelek, ki so mu že v osnovni model vgradili kopico asistenčnih sistemov. Za zdaj je na voljo le litrski trivaljnik s 70 ali 85 kilovati moči (t-crossov s takim motorjem bodo prodali daleč največ), prihaja pa še dizelski 70-kilovatni 1,6 TDI. Menjalnik je lahko tudi samodejni DSG, štirikolesnega pogona ne bo. Cene gredo od 16 tisočakov navzgor, letos bi jih prodali 1600.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Zgodovina prisotnosti deklet na razstavnih prostorih avtomobilskih salonov je dolga, tudi recimo motociklistične dirke si nismo mogli zamisliti brez mladenk z dežniki, ki so s prisotnostjo lepšala predštartno proceduro. Poglejmo danes na avtomobilske salone – recimo z moškimi očmi, ki ne gledajo (ali pa vsaj v preteklosti niso gledale) le avtomobilov, ampak razstavne prostore širše… Zakaj so se dekleta znašla ob avtomobilih, kdo jih je potem pogosto tudi pretirano razgalil.
Neveljaven email naslov