Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prvo pot v šolo si zapomnimo za vedno, mustanga tudi

04.09.2019

Vsem aktivnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih najvidnejših politikov s predsednikom vlade na čelu. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti eden za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.

Ko gremo prvič sami v šolo, dobimo občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju, ob tem pa moramo paziti drug na drugega

Vsem dejavnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih naših najopaznejših politikov. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti drug za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.

Že res, da je na voljo tudi mustang z 2,3-litrskim motorjem ecoboost, ki je tudi občutno cenejši od tistega drugega, vendar nekateri malce zlobno namigujejo, da gre pravzaprav za mondea, ki so ga preoblekli v mustanga. Torej, pravi mustang je tisti, ki so mu na boku spredaj pred vrati pritrdili oznako 5.0. Petlitrski osemvaljnik ima 330 kilovatov moči – to je seveda podatek, ki obeta marsikaj. Motor vleče suvereno in odločno, lahko bi rekli, da mu je skoraj vseeno, v katero prestavo smo pretaknili; nikoli nimamo občutka, da mu kaj ne ustreza ali da se celo muči. Vzmetenje, podvozje in sploh vse je usmerjeno tako, da mustang pelje kot pravi športnik, vendar pogon na zadnjih kolesih zahteva nekaj znanja in previdnosti, sicer bo zadnji del avtomobila hitro spredaj. Ima pa mustang tudi stikalo za prilagoditev načina vožnje – tako lahko dosežemo, da vzmetenje ni pretrdo in je mustang lahko tudi skoraj čisto navaden družinski prevoznik, tudi zato, ker na zadnja dva sedeža lahko namestimo otroška sedeža. Na koncu povejmo, kar sploh ni nepomembno in ima poseben čar – da vas bodo, če se boste peljali s takim avtomobilom, po navadi prej slišali kot videli. No, med vožnjo se da, če ste zelo nežni, še nekako – vsaj delno – zadušiti hrup motorja (ta je sicer prijeten), ne da pa se tega storiti ob pritisku na gumb z napisom Start. Takrat mustang zahrumi na ves glas. Naslednik legende iz šestdesetih stane dobrih 60 tisočakov. Tisti, ki vam godi, da se ob odpiranju vrat iz stranskega ogledala na tla usmeri svetlobni snop, ki izriše konjička – mustanga – in vam ni nerodno, ko se ob vsakem dotiku pedala za plin vsi obrnejo proti vam, lahko razmišljate o tem, da bi ga imeli …

Če bi bilo kaj pravice v avtomobilskem svetu, bi danes vihrale zastave in pele bi se himne. V Novem mestu se namreč prav te dni rojeva novi clio. Dogodek je pomemben vsaj iz dveh zornih kotov. Najprej je clio vladar slovenskega voznega parka že desetletja, kot drugo pa je eden od temeljev slovenskega gospodarstva. Najbrž ga ni posameznega izdelka, razen morda lekadola – tega izdelujejo lučaj od clia –, ki bi tako usodno vplival na ekonomsko kondicijo naše države. Ker  bomo pod pločevino gledali cliu še ves preostanek letošnjega leta, se danes na kratko ustavimo v Revozu.

S 60 leti tradicije je Revoz največji slovenski izvoznik, kar je splošno znano dejstvo. Znotraj koncerna pa je le ena izmed 40 tovarn, in da so mu Renault-Nissan modreci zaupali proizvodnjo pete generacije clia, je posebno priznanje. Verjetno ne le za Dolenjce. V tovarni so izdelovali že tri clie. Prvo in drugo generacijo tako ali tako. Sploh druga generacija je bila s svojo dolgoživostjo legendarna, nato je tretja generacija Novo mesto zaobšla, četrta se je na kratko vrnila, zdaj pa so odgrnili zastor peti generaciji. In medtem ko sta novomeška Twingo in Smart, kakor koli nišna izdelka, je clio tisto pravo.
Dve leti so se pripravljali za zagon proizvodnje, decembra leta 2018 pa so že izdelali prve prototipe. 270 novih delavcev je zaposlil clio in ti so letošnjega julija začeli upravičevati 90 milijonov evrov vredno naložbo. Clio je proizvodnjo v Novem mestu spravil na višjo raven, saj se proizvodnja še naprej pospešeno digitalizira in avtomatizira. O tem, kakšen avto je peta generacija clia, pa v eni od naslednjih oddaj.

Zdaj pa še kakšna misel o tem, kako bi tale naš svet oziroma zrak čim manj onesnažili. Novica prihaja iz mesta New York v Združenih državah Amerike, kjer bodo v 800 mestnih avtobusih, ki ta hip vozijo na stisnjen zemeljski plin (CNG), zamenjali gorivo z biometanom. Biometan namreč prepoznavajo kot pogonsko gorivo prihodnosti, ki ima ta hip najnižje izpuste CO2. Z zamenjavo goriva bodo letno prihranili dodatnih 40.000 ton izpustov ogljika. Globoko dihajte, prihodnji teden bomo skušali na Frankfurtskem salonu ugotoviti, kam se obračajo tisti, ki usmerjajo mobilnost prihodnosti.

 

 


Avtomobilsko prometne minute

867 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Prvo pot v šolo si zapomnimo za vedno, mustanga tudi

04.09.2019

Vsem aktivnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih najvidnejših politikov s predsednikom vlade na čelu. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti eden za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.

Ko gremo prvič sami v šolo, dobimo občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju, ob tem pa moramo paziti drug na drugega

Vsem dejavnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih naših najopaznejših politikov. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti drug za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.

Že res, da je na voljo tudi mustang z 2,3-litrskim motorjem ecoboost, ki je tudi občutno cenejši od tistega drugega, vendar nekateri malce zlobno namigujejo, da gre pravzaprav za mondea, ki so ga preoblekli v mustanga. Torej, pravi mustang je tisti, ki so mu na boku spredaj pred vrati pritrdili oznako 5.0. Petlitrski osemvaljnik ima 330 kilovatov moči – to je seveda podatek, ki obeta marsikaj. Motor vleče suvereno in odločno, lahko bi rekli, da mu je skoraj vseeno, v katero prestavo smo pretaknili; nikoli nimamo občutka, da mu kaj ne ustreza ali da se celo muči. Vzmetenje, podvozje in sploh vse je usmerjeno tako, da mustang pelje kot pravi športnik, vendar pogon na zadnjih kolesih zahteva nekaj znanja in previdnosti, sicer bo zadnji del avtomobila hitro spredaj. Ima pa mustang tudi stikalo za prilagoditev načina vožnje – tako lahko dosežemo, da vzmetenje ni pretrdo in je mustang lahko tudi skoraj čisto navaden družinski prevoznik, tudi zato, ker na zadnja dva sedeža lahko namestimo otroška sedeža. Na koncu povejmo, kar sploh ni nepomembno in ima poseben čar – da vas bodo, če se boste peljali s takim avtomobilom, po navadi prej slišali kot videli. No, med vožnjo se da, če ste zelo nežni, še nekako – vsaj delno – zadušiti hrup motorja (ta je sicer prijeten), ne da pa se tega storiti ob pritisku na gumb z napisom Start. Takrat mustang zahrumi na ves glas. Naslednik legende iz šestdesetih stane dobrih 60 tisočakov. Tisti, ki vam godi, da se ob odpiranju vrat iz stranskega ogledala na tla usmeri svetlobni snop, ki izriše konjička – mustanga – in vam ni nerodno, ko se ob vsakem dotiku pedala za plin vsi obrnejo proti vam, lahko razmišljate o tem, da bi ga imeli …

Če bi bilo kaj pravice v avtomobilskem svetu, bi danes vihrale zastave in pele bi se himne. V Novem mestu se namreč prav te dni rojeva novi clio. Dogodek je pomemben vsaj iz dveh zornih kotov. Najprej je clio vladar slovenskega voznega parka že desetletja, kot drugo pa je eden od temeljev slovenskega gospodarstva. Najbrž ga ni posameznega izdelka, razen morda lekadola – tega izdelujejo lučaj od clia –, ki bi tako usodno vplival na ekonomsko kondicijo naše države. Ker  bomo pod pločevino gledali cliu še ves preostanek letošnjega leta, se danes na kratko ustavimo v Revozu.

S 60 leti tradicije je Revoz največji slovenski izvoznik, kar je splošno znano dejstvo. Znotraj koncerna pa je le ena izmed 40 tovarn, in da so mu Renault-Nissan modreci zaupali proizvodnjo pete generacije clia, je posebno priznanje. Verjetno ne le za Dolenjce. V tovarni so izdelovali že tri clie. Prvo in drugo generacijo tako ali tako. Sploh druga generacija je bila s svojo dolgoživostjo legendarna, nato je tretja generacija Novo mesto zaobšla, četrta se je na kratko vrnila, zdaj pa so odgrnili zastor peti generaciji. In medtem ko sta novomeška Twingo in Smart, kakor koli nišna izdelka, je clio tisto pravo.
Dve leti so se pripravljali za zagon proizvodnje, decembra leta 2018 pa so že izdelali prve prototipe. 270 novih delavcev je zaposlil clio in ti so letošnjega julija začeli upravičevati 90 milijonov evrov vredno naložbo. Clio je proizvodnjo v Novem mestu spravil na višjo raven, saj se proizvodnja še naprej pospešeno digitalizira in avtomatizira. O tem, kakšen avto je peta generacija clia, pa v eni od naslednjih oddaj.

Zdaj pa še kakšna misel o tem, kako bi tale naš svet oziroma zrak čim manj onesnažili. Novica prihaja iz mesta New York v Združenih državah Amerike, kjer bodo v 800 mestnih avtobusih, ki ta hip vozijo na stisnjen zemeljski plin (CNG), zamenjali gorivo z biometanom. Biometan namreč prepoznavajo kot pogonsko gorivo prihodnosti, ki ima ta hip najnižje izpuste CO2. Z zamenjavo goriva bodo letno prihranili dodatnih 40.000 ton izpustov ogljika. Globoko dihajte, prihodnji teden bomo skušali na Frankfurtskem salonu ugotoviti, kam se obračajo tisti, ki usmerjajo mobilnost prihodnosti.

 

 


26.12.2018

LED smerniki v megli za večjo varnost

Ker vožnja v zelo gosti megli predstavlja veliko tveganje za varnost prometa, je DARS v zadnjem času izvedel več ukrepov, s katerimi želi povečati varnost ob zmanjšani vidljivosti. Pred dnevi so začeli testirati še sistem vidnega vodenja prometa v primeru megle na Golem vrhu – to je na odseku avtoceste med Senožečami in razcepom Nanos. Rdeče luči LED vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle. Ob manjši megli se luči zgolj vklopijo, ob gostejši pa utripajo in s tem dodatno opozarjajo voznika na večjo previdnost in zbranost. LED-smernike bo DARS uporabljal tudi za opozarjanje na močno burjo, ki je tudi značilna za ta odsek in je prav tako nevaren pojav za udeležence v prometu.


19.12.2018

Izolirana uta za zaščito občutljivih pasjih ušes

Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…


12.12.2018

Prikazovalniki hitrosti umirjajo promet

Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.


05.12.2018

Na listju zdrsne kot na snegu

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.


28.11.2018

Veliki se ne dajo: Q8, X5 in GLE

Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.


14.11.2018

Marihuana – nevarnost za volanom

V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.


07.11.2018

Smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo

Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.


31.10.2018

Ustrezna varnostna razdalja tudi pozimi

Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.


24.10.2018

Kako pripraviti voznika in vozilo na zimo

Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.


17.10.2018

Promet je timsko delo

Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.


10.10.2018

Izpusti CO2 nižji, meritve realnejše

Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.


03.10.2018

Kako vozimo živali v avtomobilih?

Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.


26.09.2018

Golfov razred bi zdaj lahko bil focusov

V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino


19.09.2018

Kmalu se ne bomo več vozili vsak s svojim

Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.


12.09.2018

Na vpoklice vozil smo se navadili

V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.


05.09.2018

Kadilci vozijo cenejše avte

Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.


29.08.2018

Šolske poti bodo spet oživele

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.


22.08.2018

Spet jih bomo peljali v šolo

Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.


21.11.2018

Prihodnost samovozečih avtobusov

Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.


08.08.2018

Motorist je motorist tudi poleti

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov