Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vprašati se moramo, koliko časa nam vzame pot, kako udobno se peljem in koliko nas stane
Ob tednu mobilnosti je Miha Šalehar v torek zjutraj v stiku s poslušalci iskal odgovore na vprašanje, zakaj se ne odločijo raje za vožnjo z vlakom ali avtobusom namesto z avtom. Vprašanje je sicer kar večno, bi lahko rekli, odgovori pa že vrsto let tudi podobni. Ljudje še ne najdejo pravega vzroka in vzpodbude, da bi uporabili druga prevozna sredstva namesto avtomobila. Andrej Brglez ugotavlja, da je bila strategija vlaganja v zadnjih 20, 30 letih usmerjena predvsem v ceste, vse se je vrtelo okoli avtomobila, zdaj pa je čas, da bi začeli razmišljati drugače. Vprašati se moramo, koliko časa nam vzame pot, kako udobno se peljem in koliko nas stane. V vseh tem ključnih parametrih mora biti alternativa boljša od avtomobila, potem jo bomo sprejeli. Glasnejši in zahtevnejši moramo biti do politike – predvsem takrat, ko rabijo naš glas.
V eni od naslednjih oddaj si bomo pobližje ogledali Hyundaievega malčka I 10, danes pa se ozremo dve številki višje. Tam domuje tudi pri nas zelo priljubljeni Hyundai i30. V avtomobilskem razredu, kjer je učencem zelo težko, saj je razrednik neusmiljeni golf, kaže potentni Korejec precej dobre rezultate. No, če smo že pri podrobnostih. Od azijskega pridiha je ostalo bore malo. Načrtovan v Nemčiji, izdelan na Češkem je i30 povsem evropski izdelek namenjen evropskim kupcem. Te dni ga je doletela med sezonska prenova in takole na prvi pogled in seveda skozi zaščitno masko, so snovalci naredili ponoven korak naprej. Oblika je postala bolj celostna, bolj logična če hočete, in če bi zapisali, da je v trenutnem trendu, bi naredili avtu krivico. S prenovo, si upamo zatrditi, bo i30 zagotovo kakšen trend tudi postavil, še posebej v predelu karoserije okoli luči.
Ker avtomobilska tehnika tako skokovito napreduje, so te prenove vsakih nekaj let ne več del obredja, temveč resnično potrebne, če hočejo proizvajalci imeti asistenčne in druge sklope avtomobila v skladu z zadnjimi standardi in seveda tudi okolijskimi zavezami. Pri digitalnih platformah Hyundai predstavlja Bluelink, nekakšne elektronske možgane avtomobila, ki pa jih lahko voznik prenaša naokoli tudi v mobilnem telefonu. Še pohvala; vse aplikacije te razvejane tehnologije delujejo tudi v Sloveniji in so na voljo v materinščini.
Precejšnje novosti so na voljo pri mehanskih sklopih, na novo je razvit 1,5 litrski bencinski agregat, pod njim ostaja znani litrski, omenjamo še znanega igralca na diselski strani igrišča, se pravi 1,6 litrski T-GDI. Agregati sodelujejo z najrazličnejšimi menjalniki, omenimo le zanimiv sistem iMT, kjer ročni menjalnik, ob odmiku voznikove noge s plina, vozilo prestavi v prosti tek ter s pomočjo režima, ki mu nekateri pravijo tudi »jadranje« na dolgih avtocestnih ravninah prihrani na gorivu.
Fiat 500 je postal prvi model znamke z elektrificiranim pogonskim sklopom. Namesto znanega 1.2 litrskega bencinskega motorja so pod pokrov namestili litrski trivaljnik z 52 kilovati moči. Najpomembnejša novost pa je alternator, ki pomaga polniti akumulator in dodatno baterijo hibridnega sklopa, njegova naloga pa je predvsem pomoč pri speljevanju in pospeševanju pri manjši hitrosti. Baterija se polni med zmanjševanjem hitrosti oziroma zaviranjem do hitrosti 20 km/h, ko se bencinski motor ob prestavitvi v prosti tek ugasne. 500 hibrid naj bi porabil vsaj 5 odstotkov manj goriva. Pri zastopniku načrtujejo, da bodo še letos pri nas prodali 80 modelov 500 z blagim hibridom. Cene se začno pri 13.390 evrih.
Večno poletje, ki je za številne uničujoča posledica globalnega segrevanja, ima eno dobro lastnost. Motoristi so navdušeni. Povedano drugače, motoristi iz notranjščine dežele lahko uporabljajo motocikle globoko v jesen in začenjajo zgodaj spomladi, kar je bilo še pred nekaj leti rezervirano le za fante iz Primorske in priobalja … Dva meseca več motorizma precej spremeni optiko uporabe motornega kolesa. To, kar je bilo včasih le prevozno sredstvo za prosti čas, postaja vse bolj legitimno orodje sodobne mobilnosti. Pa ni nujno, da nas tokrat pri razmišljanju odnese v smer skuterjev, ki so za vsakega pravega motorista slepo črevo. Vsakdanji motor je lahko lep, moden, uporaben, prestižen in cenovno še vedno dovolj sprejemljiv, sploh v primerjavi s svojimi štirikolesnimi sorodniki. Yamaha je pred časom predstavila model MT 09 in z njim začela revolucijo, podobno tisti, ki so jo med avtomobili sprožili križanci. Slečeni motorji, privlačnega oblikovanja in nikakor ne ekstremnih voznih lastnosti so privabili tudi prestižnega bavarskega proizvajalca k obloženi mizi. Njihova rešitev se imenuje BMW F 900 R. Osnova je znana; okoli od letos prenovljenega dvovaljnika so izrisali lep, svojstven in sodoben motocikel, ki je namenjen prav zgoraj omenjenemu. Vsakdanji uporabi, ki vsebuje tako dnevno mobilnost kot tudi komponento motociklizma, ki jo povezujemo z iskanjem svobode. Da je motocikel bavarskega porekla, nam sporočajo preštevilni sladkorčki, privijačeni v njegovo osrčje, med katerimi multimedijski zaslon tako s čitljivostjo kot uporabnostjo in oblikovanjem postavlja visoko lestvico za konkurenco. Motocikel s svojo uporabnostjo ne prestraši niti tistih manj izkušenih niti šibkejšega spola, ob tovarniškem financiranju pa se zdi tudi zahtevana vsota povsem razumna.
Kot rečeno, z F 900 R bo tudi to poletje preoblečeno v jesen lahko še kar trajalo…
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Vprašati se moramo, koliko časa nam vzame pot, kako udobno se peljem in koliko nas stane
Ob tednu mobilnosti je Miha Šalehar v torek zjutraj v stiku s poslušalci iskal odgovore na vprašanje, zakaj se ne odločijo raje za vožnjo z vlakom ali avtobusom namesto z avtom. Vprašanje je sicer kar večno, bi lahko rekli, odgovori pa že vrsto let tudi podobni. Ljudje še ne najdejo pravega vzroka in vzpodbude, da bi uporabili druga prevozna sredstva namesto avtomobila. Andrej Brglez ugotavlja, da je bila strategija vlaganja v zadnjih 20, 30 letih usmerjena predvsem v ceste, vse se je vrtelo okoli avtomobila, zdaj pa je čas, da bi začeli razmišljati drugače. Vprašati se moramo, koliko časa nam vzame pot, kako udobno se peljem in koliko nas stane. V vseh tem ključnih parametrih mora biti alternativa boljša od avtomobila, potem jo bomo sprejeli. Glasnejši in zahtevnejši moramo biti do politike – predvsem takrat, ko rabijo naš glas.
V eni od naslednjih oddaj si bomo pobližje ogledali Hyundaievega malčka I 10, danes pa se ozremo dve številki višje. Tam domuje tudi pri nas zelo priljubljeni Hyundai i30. V avtomobilskem razredu, kjer je učencem zelo težko, saj je razrednik neusmiljeni golf, kaže potentni Korejec precej dobre rezultate. No, če smo že pri podrobnostih. Od azijskega pridiha je ostalo bore malo. Načrtovan v Nemčiji, izdelan na Češkem je i30 povsem evropski izdelek namenjen evropskim kupcem. Te dni ga je doletela med sezonska prenova in takole na prvi pogled in seveda skozi zaščitno masko, so snovalci naredili ponoven korak naprej. Oblika je postala bolj celostna, bolj logična če hočete, in če bi zapisali, da je v trenutnem trendu, bi naredili avtu krivico. S prenovo, si upamo zatrditi, bo i30 zagotovo kakšen trend tudi postavil, še posebej v predelu karoserije okoli luči.
Ker avtomobilska tehnika tako skokovito napreduje, so te prenove vsakih nekaj let ne več del obredja, temveč resnično potrebne, če hočejo proizvajalci imeti asistenčne in druge sklope avtomobila v skladu z zadnjimi standardi in seveda tudi okolijskimi zavezami. Pri digitalnih platformah Hyundai predstavlja Bluelink, nekakšne elektronske možgane avtomobila, ki pa jih lahko voznik prenaša naokoli tudi v mobilnem telefonu. Še pohvala; vse aplikacije te razvejane tehnologije delujejo tudi v Sloveniji in so na voljo v materinščini.
Precejšnje novosti so na voljo pri mehanskih sklopih, na novo je razvit 1,5 litrski bencinski agregat, pod njim ostaja znani litrski, omenjamo še znanega igralca na diselski strani igrišča, se pravi 1,6 litrski T-GDI. Agregati sodelujejo z najrazličnejšimi menjalniki, omenimo le zanimiv sistem iMT, kjer ročni menjalnik, ob odmiku voznikove noge s plina, vozilo prestavi v prosti tek ter s pomočjo režima, ki mu nekateri pravijo tudi »jadranje« na dolgih avtocestnih ravninah prihrani na gorivu.
Fiat 500 je postal prvi model znamke z elektrificiranim pogonskim sklopom. Namesto znanega 1.2 litrskega bencinskega motorja so pod pokrov namestili litrski trivaljnik z 52 kilovati moči. Najpomembnejša novost pa je alternator, ki pomaga polniti akumulator in dodatno baterijo hibridnega sklopa, njegova naloga pa je predvsem pomoč pri speljevanju in pospeševanju pri manjši hitrosti. Baterija se polni med zmanjševanjem hitrosti oziroma zaviranjem do hitrosti 20 km/h, ko se bencinski motor ob prestavitvi v prosti tek ugasne. 500 hibrid naj bi porabil vsaj 5 odstotkov manj goriva. Pri zastopniku načrtujejo, da bodo še letos pri nas prodali 80 modelov 500 z blagim hibridom. Cene se začno pri 13.390 evrih.
Večno poletje, ki je za številne uničujoča posledica globalnega segrevanja, ima eno dobro lastnost. Motoristi so navdušeni. Povedano drugače, motoristi iz notranjščine dežele lahko uporabljajo motocikle globoko v jesen in začenjajo zgodaj spomladi, kar je bilo še pred nekaj leti rezervirano le za fante iz Primorske in priobalja … Dva meseca več motorizma precej spremeni optiko uporabe motornega kolesa. To, kar je bilo včasih le prevozno sredstvo za prosti čas, postaja vse bolj legitimno orodje sodobne mobilnosti. Pa ni nujno, da nas tokrat pri razmišljanju odnese v smer skuterjev, ki so za vsakega pravega motorista slepo črevo. Vsakdanji motor je lahko lep, moden, uporaben, prestižen in cenovno še vedno dovolj sprejemljiv, sploh v primerjavi s svojimi štirikolesnimi sorodniki. Yamaha je pred časom predstavila model MT 09 in z njim začela revolucijo, podobno tisti, ki so jo med avtomobili sprožili križanci. Slečeni motorji, privlačnega oblikovanja in nikakor ne ekstremnih voznih lastnosti so privabili tudi prestižnega bavarskega proizvajalca k obloženi mizi. Njihova rešitev se imenuje BMW F 900 R. Osnova je znana; okoli od letos prenovljenega dvovaljnika so izrisali lep, svojstven in sodoben motocikel, ki je namenjen prav zgoraj omenjenemu. Vsakdanji uporabi, ki vsebuje tako dnevno mobilnost kot tudi komponento motociklizma, ki jo povezujemo z iskanjem svobode. Da je motocikel bavarskega porekla, nam sporočajo preštevilni sladkorčki, privijačeni v njegovo osrčje, med katerimi multimedijski zaslon tako s čitljivostjo kot uporabnostjo in oblikovanjem postavlja visoko lestvico za konkurenco. Motocikel s svojo uporabnostjo ne prestraši niti tistih manj izkušenih niti šibkejšega spola, ob tovarniškem financiranju pa se zdi tudi zahtevana vsota povsem razumna.
Kot rečeno, z F 900 R bo tudi to poletje preoblečeno v jesen lahko še kar trajalo…
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov