Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
Deljenje podatkov prinaša prednosti, pojavljajo pa se tudi vprašanja, kdo vse lahko dostopa do teh podatkov in kaj lahko z njimi počne
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
Korejski Hyundai je eden tistih avtomobilskih proizvajalcev, ki hitro in resno sledi trendu elektrifikacije vozil. Pred časom nam je bilo v veselje voziti električno kono, zdaj pa nas je obiskal že osveženi ioniq.
Že samo oblikovanje kombilimuzine, ki jo na cesti takoj opazimo, pa čeprav se nekoliko odmika od trenutno zapovedanih hišnih usmeritev, nam pove, da so se pri Hyundaiju trudili narisati avtomobil, ki bo omogočal čim manj zračnega upora. Sicer pa k povečanemu dosegu (obljubljenih je nekaj čez 300 kilometrov, v resnici ga dosežemo nekoliko manj) pripomore predvsem nekoliko višja zmogljivost baterije – dobrih 38 kilovatnih ur. Največjo moč pogonskega motorja pa so zmanjšali s 120 na 100 kilovatov, a imamo občutek, da se zmogljivosti niso občutno spremenile. Nekaj električne energije lahko pridobivamo tudi med pojemanjem hitrosti – ta precej hitro pada, takoj ko sprostimo pedal za plin. Podobno kot pri konkurentih bomo tudi ioniqa na hitri polnilnici do sitega nahranili v dobri uri. Jasno pa je seveda, da je tudi ta najmanj potraten z energijo predvsem v mestih in pri manjših hitrostih – če ga tiščimo po avtocesti, pa bomo daleč od obljubljenega dosega. Naj omenimo še tri različne vozne profile, ki jih ioniq ponuja: najbolj primeren se nam zdi tisti z oznako ECO, ki še poudari, da če vozimo električno vozilo, smo pripravljeni na bolj ležerno vožnjo, ki je tudi bolj varčna.
Srednji nivo opreme premium vsebuje dovolj vsega, veliko varnostnih pripomočkov, tudi žaromete v LED tehniki. Na koncu pa bomo tudi tokrat rekli, da je tak ioniq s ceno približno 35 tisočakov primerna izbira za tiste, ki ste že danes zelo navdušeni nad električnim pogonom.
Še en Hyundaijev model nas je obiskal pred kratkim, to je bil mali i10, ki je zdaj v tretji generaciji. Videti je nekako bolj mladosten, tudi dinamičen, zaradi daljše medosne razdalje je tudi bolj prijazen, kar zadeva prostornost, predvsem za tiste, ki sedijo zadaj.
Testni i10 je bil precej bogato opremljen; kar zadeva varnostno opremo, ga lahko primerjamo s tistimi v višjih razredih. Jasno, ne manjkata sistema za samodejno zaviranje v sili in tisti za ohranjanje varnostnega pasu, žarometi so v LED tehniki. Tistemu, ki nas je prevažal, pa so dodali že paket Smart, ki vsebuje pametni ključ in gumb za vžig, in pa paket Winter, ki ponuja tristopenjsko gretje prednjih sedežev ter usnjen in ogrevan volanski obroč. Zadaj je tudi obvezna oprema za tretji sedež, se pravi nastavljivi vzglavnik in varnostni pas. Pogonski agregat je zmogljivejši bencinski, se pravi ne litrski 49-kilovatni, temveč 1.2-litrski z 62 kilovati moči, šeststopenjski ročni menjalnik deluje povsem spodobno. Z vsemi temi dobrotami pa tudi cena na koncu preseže 15 tisočakov.
i10 je torej v zadnji generaciji prikupnejši, prostornejši in boljše opremljen, a s 367 cm dolžine kljub vsemu še vedno mali avtomobil, ki so mu ljube predvsem mestne ulice. Nihče pa ne trdi, da se ne bi z njim brez večjih naporov dalo potovati tudi z enega konca Slovenije na drugega.
Prejšnji teden se je zaključila 2. konferenca o lokalni e-mobilnosti. Ob je potekalo tudi ocenjevanje občin in mest na področju e-mobilnostne razvitosti. Najprej je imela za glasovanje en teden časa javnost, najboljše pa je na podlagi poslanih anket potem določila strokovna komisija. Med občinami je strokovna žirija Društva Emobility izbrala takole: najboljša e-mobilnostna občina v letu 2020 je Piran, na drugo mesto se je uvrstila občina Šentjur, tretja pa je bila Črna na Koroškem. Javnost je za najboljšo e-mobilnostno mestno občino sicer izbrala Kranj, po oceni žirije pa ga je na koncu vseeno za malenkost premagala Ljubljana, ki se je zares izkazala s širokim naborom ukrepov, ki podpirajo trajnostno mobilnost tudi v širšem pomenu.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
Deljenje podatkov prinaša prednosti, pojavljajo pa se tudi vprašanja, kdo vse lahko dostopa do teh podatkov in kaj lahko z njimi počne
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
Korejski Hyundai je eden tistih avtomobilskih proizvajalcev, ki hitro in resno sledi trendu elektrifikacije vozil. Pred časom nam je bilo v veselje voziti električno kono, zdaj pa nas je obiskal že osveženi ioniq.
Že samo oblikovanje kombilimuzine, ki jo na cesti takoj opazimo, pa čeprav se nekoliko odmika od trenutno zapovedanih hišnih usmeritev, nam pove, da so se pri Hyundaiju trudili narisati avtomobil, ki bo omogočal čim manj zračnega upora. Sicer pa k povečanemu dosegu (obljubljenih je nekaj čez 300 kilometrov, v resnici ga dosežemo nekoliko manj) pripomore predvsem nekoliko višja zmogljivost baterije – dobrih 38 kilovatnih ur. Največjo moč pogonskega motorja pa so zmanjšali s 120 na 100 kilovatov, a imamo občutek, da se zmogljivosti niso občutno spremenile. Nekaj električne energije lahko pridobivamo tudi med pojemanjem hitrosti – ta precej hitro pada, takoj ko sprostimo pedal za plin. Podobno kot pri konkurentih bomo tudi ioniqa na hitri polnilnici do sitega nahranili v dobri uri. Jasno pa je seveda, da je tudi ta najmanj potraten z energijo predvsem v mestih in pri manjših hitrostih – če ga tiščimo po avtocesti, pa bomo daleč od obljubljenega dosega. Naj omenimo še tri različne vozne profile, ki jih ioniq ponuja: najbolj primeren se nam zdi tisti z oznako ECO, ki še poudari, da če vozimo električno vozilo, smo pripravljeni na bolj ležerno vožnjo, ki je tudi bolj varčna.
Srednji nivo opreme premium vsebuje dovolj vsega, veliko varnostnih pripomočkov, tudi žaromete v LED tehniki. Na koncu pa bomo tudi tokrat rekli, da je tak ioniq s ceno približno 35 tisočakov primerna izbira za tiste, ki ste že danes zelo navdušeni nad električnim pogonom.
Še en Hyundaijev model nas je obiskal pred kratkim, to je bil mali i10, ki je zdaj v tretji generaciji. Videti je nekako bolj mladosten, tudi dinamičen, zaradi daljše medosne razdalje je tudi bolj prijazen, kar zadeva prostornost, predvsem za tiste, ki sedijo zadaj.
Testni i10 je bil precej bogato opremljen; kar zadeva varnostno opremo, ga lahko primerjamo s tistimi v višjih razredih. Jasno, ne manjkata sistema za samodejno zaviranje v sili in tisti za ohranjanje varnostnega pasu, žarometi so v LED tehniki. Tistemu, ki nas je prevažal, pa so dodali že paket Smart, ki vsebuje pametni ključ in gumb za vžig, in pa paket Winter, ki ponuja tristopenjsko gretje prednjih sedežev ter usnjen in ogrevan volanski obroč. Zadaj je tudi obvezna oprema za tretji sedež, se pravi nastavljivi vzglavnik in varnostni pas. Pogonski agregat je zmogljivejši bencinski, se pravi ne litrski 49-kilovatni, temveč 1.2-litrski z 62 kilovati moči, šeststopenjski ročni menjalnik deluje povsem spodobno. Z vsemi temi dobrotami pa tudi cena na koncu preseže 15 tisočakov.
i10 je torej v zadnji generaciji prikupnejši, prostornejši in boljše opremljen, a s 367 cm dolžine kljub vsemu še vedno mali avtomobil, ki so mu ljube predvsem mestne ulice. Nihče pa ne trdi, da se ne bi z njim brez večjih naporov dalo potovati tudi z enega konca Slovenije na drugega.
Prejšnji teden se je zaključila 2. konferenca o lokalni e-mobilnosti. Ob je potekalo tudi ocenjevanje občin in mest na področju e-mobilnostne razvitosti. Najprej je imela za glasovanje en teden časa javnost, najboljše pa je na podlagi poslanih anket potem določila strokovna komisija. Med občinami je strokovna žirija Društva Emobility izbrala takole: najboljša e-mobilnostna občina v letu 2020 je Piran, na drugo mesto se je uvrstila občina Šentjur, tretja pa je bila Črna na Koroškem. Javnost je za najboljšo e-mobilnostno mestno občino sicer izbrala Kranj, po oceni žirije pa ga je na koncu vseeno za malenkost premagala Ljubljana, ki se je zares izkazala s širokim naborom ukrepov, ki podpirajo trajnostno mobilnost tudi v širšem pomenu.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov