Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?
Andrej Brglez razmišlja o tem, da je električen pogon v večjih vozilih, recimo v kamionih, manj realen. Tam je zaenkrat bolj sprejemljiva možnost vodik
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, ni smisleno torej s seboj voziti velikih in težkih baterij. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo? Pri velikih prevoznikih šteje vsak deciliter goriva, vsak kilovat porabljene energije, vsak evro. Računice so neusmiljene in tekme surove. Zdi se, da tovrstne električne možnosti pri tovornjakih zaenkrat niso prav realne, razmišlja Andrej Brglez.
V naši redakciji smo se odločili električni histeriji ob koncu leta pogledati pod kožo. Kaj je res in kaj ni. V ta namen smo se ozrli proti Nissanu. Kakorkoli se evropska elektrika te dni reklamira, Nissan je eden začetnikov komercializacije električnih vozil. O Leafu še pozneje. Najprej smo si zadali veličastno nalogo, vredno imena, ugleda in poslanstva Avtomobilskih prometnih minut na Valu 202. Sedli smo v prikupni Nissanov kombi NV200, ki je na voljo tudi v električni inačici, in se podali na legendarno pot slovenske mobilnosti: iz Maribora do Kopra. Po avtocesti. Torej: kombi nekako z začetka tisočletja, na hitro predelan na elektriko. 40-kilovatna baterija omogoča polnjenje tudi na hitrih polnilnicah. Zima in mraz. Kljub koroni avtocesta polna kamionov. In gremo. Do vrha napolnjeni z elektriko pridemo do Trojan z nasmehom, pred Trojanami trenutek groze, ko na vzponu obljubljen doseg izgine in trenutek olajšanja, ko se na spustu vrne. Flagrantno preskočimo Lukovico, a pri Ljubljani že ugašamo gretje, da se pretolčemo do Barja. Tam pol ure polnjenja, kar naj bi zadostovalo do Kopra. A vzpon na notranjsko planoto je hudič in nato gor in dol proti Postojni izsili še en postanek na Ravbarkomandi. Spust proti morju je blagodejen, v Kopru dvourno polnjenje čisto do vrha in vrnitev. Tokrat gremo po avanturistično. Izklopljeno gretje in vklopljen način Eco – in s tresočimi rokami in cmokom v grlu ter 4 odstotki preostale elektrike se prebijemo do Lopate pred Celjem. Zadnjih nekaj kilometrov v varnem in varčnem zavetrju romunskih kamionov. Nato ponovno pol ure pavze, ki zadošča do Maribora. Premraženi, a veseli, da lahko električno mobilnost ne samo reklamiramo, temveč tudi resnično presodimo.
A ker NV200 električni kombi oziroma enoprostorec oziroma dostavnik ni najbolj žlahten predstavnik svoje vrste, so nam dobri ljudje pri Nissanu porinili pod nos novo izpeljanko Leafa. S kar 62-kilovatno baterijo. "Preizkusite tole, če si upate," so nam dejali. Pa smo šli ponovno. Sicer tokrat v mešanem ciklu običajne uporabe avtomobila. Nekaj avtoceste, nekaj regionalnih poti. Nekaj po domači občini, nekaj s potrdilom delodajalca … Čeprav proizvajalci poskušajo preusmeriti pozornost in pri električnem segmentu poudarjati atribute, kot je okolijski, je kategorija, na kateri bo električna mobilnost preživela ali padla, doseg. Leaf z veliko baterijo gre obljubljeno več kot 300 kilometrov. Če voznik vključi vsa pomagala, kot so elektronski pedal za energijo, ki nadomesti vsak najmanjši pojemek in ekološki način vožnje, in se hkrati odreče delu udobja, kot sta gretje ali hlajenje, med vožnjo pa se izogiba avtocestnim hitrostim, je doseg resnično impresiven. Zagotovo več kot 300 kilometrov. Ko pa se voznik z električnim vozilom, pa čeprav je tako napreden, ličen, udoben in digitaliziran kot Leaf najnovejše generacije, obnaša kot do vozila z motorjem na notranje izgorevanje, se zgodba dramatično obrne. Ampak kot že nekajkrat povedano: če imate možnost polnjenja doma na hišni polnilnici, če imate vsak dan zabetonirano razdaljo vožnje, če imate kar precej pod palcem in če že imate avtomobil na klasični pogon – v tem primeru je še konec leta 2020 električni avtomobil in sploh Nissanova paleta ena najbolj dodelanih, tudi smiselnih.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?
Andrej Brglez razmišlja o tem, da je električen pogon v večjih vozilih, recimo v kamionih, manj realen. Tam je zaenkrat bolj sprejemljiva možnost vodik
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, ni smisleno torej s seboj voziti velikih in težkih baterij. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo? Pri velikih prevoznikih šteje vsak deciliter goriva, vsak kilovat porabljene energije, vsak evro. Računice so neusmiljene in tekme surove. Zdi se, da tovrstne električne možnosti pri tovornjakih zaenkrat niso prav realne, razmišlja Andrej Brglez.
V naši redakciji smo se odločili električni histeriji ob koncu leta pogledati pod kožo. Kaj je res in kaj ni. V ta namen smo se ozrli proti Nissanu. Kakorkoli se evropska elektrika te dni reklamira, Nissan je eden začetnikov komercializacije električnih vozil. O Leafu še pozneje. Najprej smo si zadali veličastno nalogo, vredno imena, ugleda in poslanstva Avtomobilskih prometnih minut na Valu 202. Sedli smo v prikupni Nissanov kombi NV200, ki je na voljo tudi v električni inačici, in se podali na legendarno pot slovenske mobilnosti: iz Maribora do Kopra. Po avtocesti. Torej: kombi nekako z začetka tisočletja, na hitro predelan na elektriko. 40-kilovatna baterija omogoča polnjenje tudi na hitrih polnilnicah. Zima in mraz. Kljub koroni avtocesta polna kamionov. In gremo. Do vrha napolnjeni z elektriko pridemo do Trojan z nasmehom, pred Trojanami trenutek groze, ko na vzponu obljubljen doseg izgine in trenutek olajšanja, ko se na spustu vrne. Flagrantno preskočimo Lukovico, a pri Ljubljani že ugašamo gretje, da se pretolčemo do Barja. Tam pol ure polnjenja, kar naj bi zadostovalo do Kopra. A vzpon na notranjsko planoto je hudič in nato gor in dol proti Postojni izsili še en postanek na Ravbarkomandi. Spust proti morju je blagodejen, v Kopru dvourno polnjenje čisto do vrha in vrnitev. Tokrat gremo po avanturistično. Izklopljeno gretje in vklopljen način Eco – in s tresočimi rokami in cmokom v grlu ter 4 odstotki preostale elektrike se prebijemo do Lopate pred Celjem. Zadnjih nekaj kilometrov v varnem in varčnem zavetrju romunskih kamionov. Nato ponovno pol ure pavze, ki zadošča do Maribora. Premraženi, a veseli, da lahko električno mobilnost ne samo reklamiramo, temveč tudi resnično presodimo.
A ker NV200 električni kombi oziroma enoprostorec oziroma dostavnik ni najbolj žlahten predstavnik svoje vrste, so nam dobri ljudje pri Nissanu porinili pod nos novo izpeljanko Leafa. S kar 62-kilovatno baterijo. "Preizkusite tole, če si upate," so nam dejali. Pa smo šli ponovno. Sicer tokrat v mešanem ciklu običajne uporabe avtomobila. Nekaj avtoceste, nekaj regionalnih poti. Nekaj po domači občini, nekaj s potrdilom delodajalca … Čeprav proizvajalci poskušajo preusmeriti pozornost in pri električnem segmentu poudarjati atribute, kot je okolijski, je kategorija, na kateri bo električna mobilnost preživela ali padla, doseg. Leaf z veliko baterijo gre obljubljeno več kot 300 kilometrov. Če voznik vključi vsa pomagala, kot so elektronski pedal za energijo, ki nadomesti vsak najmanjši pojemek in ekološki način vožnje, in se hkrati odreče delu udobja, kot sta gretje ali hlajenje, med vožnjo pa se izogiba avtocestnim hitrostim, je doseg resnično impresiven. Zagotovo več kot 300 kilometrov. Ko pa se voznik z električnim vozilom, pa čeprav je tako napreden, ličen, udoben in digitaliziran kot Leaf najnovejše generacije, obnaša kot do vozila z motorjem na notranje izgorevanje, se zgodba dramatično obrne. Ampak kot že nekajkrat povedano: če imate možnost polnjenja doma na hišni polnilnici, če imate vsak dan zabetonirano razdaljo vožnje, če imate kar precej pod palcem in če že imate avtomobil na klasični pogon – v tem primeru je še konec leta 2020 električni avtomobil in sploh Nissanova paleta ena najbolj dodelanih, tudi smiselnih.
Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi.
Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.
Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.
Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.
Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Neveljaven email naslov