Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?
Andrej Brglez razmišlja o tem, da je električen pogon v večjih vozilih, recimo v kamionih, manj realen. Tam je zaenkrat bolj sprejemljiva možnost vodik
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, ni smisleno torej s seboj voziti velikih in težkih baterij. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo? Pri velikih prevoznikih šteje vsak deciliter goriva, vsak kilovat porabljene energije, vsak evro. Računice so neusmiljene in tekme surove. Zdi se, da tovrstne električne možnosti pri tovornjakih zaenkrat niso prav realne, razmišlja Andrej Brglez.
V naši redakciji smo se odločili električni histeriji ob koncu leta pogledati pod kožo. Kaj je res in kaj ni. V ta namen smo se ozrli proti Nissanu. Kakorkoli se evropska elektrika te dni reklamira, Nissan je eden začetnikov komercializacije električnih vozil. O Leafu še pozneje. Najprej smo si zadali veličastno nalogo, vredno imena, ugleda in poslanstva Avtomobilskih prometnih minut na Valu 202. Sedli smo v prikupni Nissanov kombi NV200, ki je na voljo tudi v električni inačici, in se podali na legendarno pot slovenske mobilnosti: iz Maribora do Kopra. Po avtocesti. Torej: kombi nekako z začetka tisočletja, na hitro predelan na elektriko. 40-kilovatna baterija omogoča polnjenje tudi na hitrih polnilnicah. Zima in mraz. Kljub koroni avtocesta polna kamionov. In gremo. Do vrha napolnjeni z elektriko pridemo do Trojan z nasmehom, pred Trojanami trenutek groze, ko na vzponu obljubljen doseg izgine in trenutek olajšanja, ko se na spustu vrne. Flagrantno preskočimo Lukovico, a pri Ljubljani že ugašamo gretje, da se pretolčemo do Barja. Tam pol ure polnjenja, kar naj bi zadostovalo do Kopra. A vzpon na notranjsko planoto je hudič in nato gor in dol proti Postojni izsili še en postanek na Ravbarkomandi. Spust proti morju je blagodejen, v Kopru dvourno polnjenje čisto do vrha in vrnitev. Tokrat gremo po avanturistično. Izklopljeno gretje in vklopljen način Eco – in s tresočimi rokami in cmokom v grlu ter 4 odstotki preostale elektrike se prebijemo do Lopate pred Celjem. Zadnjih nekaj kilometrov v varnem in varčnem zavetrju romunskih kamionov. Nato ponovno pol ure pavze, ki zadošča do Maribora. Premraženi, a veseli, da lahko električno mobilnost ne samo reklamiramo, temveč tudi resnično presodimo.
A ker NV200 električni kombi oziroma enoprostorec oziroma dostavnik ni najbolj žlahten predstavnik svoje vrste, so nam dobri ljudje pri Nissanu porinili pod nos novo izpeljanko Leafa. S kar 62-kilovatno baterijo. "Preizkusite tole, če si upate," so nam dejali. Pa smo šli ponovno. Sicer tokrat v mešanem ciklu običajne uporabe avtomobila. Nekaj avtoceste, nekaj regionalnih poti. Nekaj po domači občini, nekaj s potrdilom delodajalca … Čeprav proizvajalci poskušajo preusmeriti pozornost in pri električnem segmentu poudarjati atribute, kot je okolijski, je kategorija, na kateri bo električna mobilnost preživela ali padla, doseg. Leaf z veliko baterijo gre obljubljeno več kot 300 kilometrov. Če voznik vključi vsa pomagala, kot so elektronski pedal za energijo, ki nadomesti vsak najmanjši pojemek in ekološki način vožnje, in se hkrati odreče delu udobja, kot sta gretje ali hlajenje, med vožnjo pa se izogiba avtocestnim hitrostim, je doseg resnično impresiven. Zagotovo več kot 300 kilometrov. Ko pa se voznik z električnim vozilom, pa čeprav je tako napreden, ličen, udoben in digitaliziran kot Leaf najnovejše generacije, obnaša kot do vozila z motorjem na notranje izgorevanje, se zgodba dramatično obrne. Ampak kot že nekajkrat povedano: če imate možnost polnjenja doma na hišni polnilnici, če imate vsak dan zabetonirano razdaljo vožnje, če imate kar precej pod palcem in če že imate avtomobil na klasični pogon – v tem primeru je še konec leta 2020 električni avtomobil in sploh Nissanova paleta ena najbolj dodelanih, tudi smiselnih.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?
Andrej Brglez razmišlja o tem, da je električen pogon v večjih vozilih, recimo v kamionih, manj realen. Tam je zaenkrat bolj sprejemljiva možnost vodik
Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, ni smisleno torej s seboj voziti velikih in težkih baterij. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo? Pri velikih prevoznikih šteje vsak deciliter goriva, vsak kilovat porabljene energije, vsak evro. Računice so neusmiljene in tekme surove. Zdi se, da tovrstne električne možnosti pri tovornjakih zaenkrat niso prav realne, razmišlja Andrej Brglez.
V naši redakciji smo se odločili električni histeriji ob koncu leta pogledati pod kožo. Kaj je res in kaj ni. V ta namen smo se ozrli proti Nissanu. Kakorkoli se evropska elektrika te dni reklamira, Nissan je eden začetnikov komercializacije električnih vozil. O Leafu še pozneje. Najprej smo si zadali veličastno nalogo, vredno imena, ugleda in poslanstva Avtomobilskih prometnih minut na Valu 202. Sedli smo v prikupni Nissanov kombi NV200, ki je na voljo tudi v električni inačici, in se podali na legendarno pot slovenske mobilnosti: iz Maribora do Kopra. Po avtocesti. Torej: kombi nekako z začetka tisočletja, na hitro predelan na elektriko. 40-kilovatna baterija omogoča polnjenje tudi na hitrih polnilnicah. Zima in mraz. Kljub koroni avtocesta polna kamionov. In gremo. Do vrha napolnjeni z elektriko pridemo do Trojan z nasmehom, pred Trojanami trenutek groze, ko na vzponu obljubljen doseg izgine in trenutek olajšanja, ko se na spustu vrne. Flagrantno preskočimo Lukovico, a pri Ljubljani že ugašamo gretje, da se pretolčemo do Barja. Tam pol ure polnjenja, kar naj bi zadostovalo do Kopra. A vzpon na notranjsko planoto je hudič in nato gor in dol proti Postojni izsili še en postanek na Ravbarkomandi. Spust proti morju je blagodejen, v Kopru dvourno polnjenje čisto do vrha in vrnitev. Tokrat gremo po avanturistično. Izklopljeno gretje in vklopljen način Eco – in s tresočimi rokami in cmokom v grlu ter 4 odstotki preostale elektrike se prebijemo do Lopate pred Celjem. Zadnjih nekaj kilometrov v varnem in varčnem zavetrju romunskih kamionov. Nato ponovno pol ure pavze, ki zadošča do Maribora. Premraženi, a veseli, da lahko električno mobilnost ne samo reklamiramo, temveč tudi resnično presodimo.
A ker NV200 električni kombi oziroma enoprostorec oziroma dostavnik ni najbolj žlahten predstavnik svoje vrste, so nam dobri ljudje pri Nissanu porinili pod nos novo izpeljanko Leafa. S kar 62-kilovatno baterijo. "Preizkusite tole, če si upate," so nam dejali. Pa smo šli ponovno. Sicer tokrat v mešanem ciklu običajne uporabe avtomobila. Nekaj avtoceste, nekaj regionalnih poti. Nekaj po domači občini, nekaj s potrdilom delodajalca … Čeprav proizvajalci poskušajo preusmeriti pozornost in pri električnem segmentu poudarjati atribute, kot je okolijski, je kategorija, na kateri bo električna mobilnost preživela ali padla, doseg. Leaf z veliko baterijo gre obljubljeno več kot 300 kilometrov. Če voznik vključi vsa pomagala, kot so elektronski pedal za energijo, ki nadomesti vsak najmanjši pojemek in ekološki način vožnje, in se hkrati odreče delu udobja, kot sta gretje ali hlajenje, med vožnjo pa se izogiba avtocestnim hitrostim, je doseg resnično impresiven. Zagotovo več kot 300 kilometrov. Ko pa se voznik z električnim vozilom, pa čeprav je tako napreden, ličen, udoben in digitaliziran kot Leaf najnovejše generacije, obnaša kot do vozila z motorjem na notranje izgorevanje, se zgodba dramatično obrne. Ampak kot že nekajkrat povedano: če imate možnost polnjenja doma na hišni polnilnici, če imate vsak dan zabetonirano razdaljo vožnje, če imate kar precej pod palcem in če že imate avtomobil na klasični pogon – v tem primeru je še konec leta 2020 električni avtomobil in sploh Nissanova paleta ena najbolj dodelanih, tudi smiselnih.
Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.
Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.
Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.
Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.
V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.
Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.
Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.
Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.
Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.
Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.
Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«
Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.
Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.
Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.
Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.
Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.
V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.
Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
Neveljaven email naslov