Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.
Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo
Pred leti je bilo praktično nepredstavljivo, da bi dve avtomobilski znamki sodelovali pri skupnih projektih, uporabljali za svoje avtomobile recimo enako podvozje, si delile motorje, menjalnike, skratka, uporabljale skupne tehnične rešitve za svoja vozila. Lahko bi rekli, da so bile avtomobilske znamke med seboj kot psi in mački. Zadnja leta je precej drugače; poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo. Andrej Brglez potrjuje, da gre seveda predvsem za zmanjšanje stroškov, sicer pa so ti trendi tudi znanilci novih oblik in načinov mobilnosti, kjer bosta to povezovanje in sodelovanje še bolj prišla do izraza.
Zimske dni nam je popestril tudi Suzukijev model ignis. Prva značilnost japonskega malčka, ki meri v dolžino le 370 cm in se marsikomu zdi nekako samosvoj na pogled, je, da je v notranjosti bistveno bolj prostoren kot bi sklepali, če ga opazujemo od zunaj. Bistvene značilnosti ali pa na primer kar prednosti avtomobila pa so skrite očem. Pogonski agregat je 1,2 litrski štirivaljnik, ki zmore 61 kilovatov moči, kar je povsem dovolj za potovanja po mestnih ulicah in primestnih cestah, za kakšna daljša avtocestna križanja pač ignis ni najbolj primeren. Pomembno pa je sodelovanje blagega hibridnega sistema, ki pomaga motorju pri speljevanju in pospeševanju. Električna energija se črpa iz baterije, kamor se shranjuje, potem ko se ustvarja ob zaviranju. Povprečna poraba goriva je manj kot pet litrov, kar je dobrodošel dosežek tudi zato, ker gre v posodo za gorivo le 30 litrov bencina.
Naslednji dobrodošel tehnični dodatek pa je štirikolesni pogon Allgrip. Sistem samodejno prenaša navor na zadnji kolesi, ko zazna, da prednja izgubljajo oprijem. Ker je karoserija avtomobila nekoliko bolj oddaljena od tal, se mali mestni avtomobil ne ustraši niti manj prijaznih terenov, prednost pa voznik občuti tudi pri vožnji po mokrem in spolzkem terenu.
Ignis je torej avtomobil, ki ga zaradi značilne malo posebne oblike na cesti težko zgrešimo, sicer pa je okreten in relativno prostoren ter prijazen za šviganje po mestnih ulicah. Glede na tehnične dobrote, ki jih ponuja, pa se nam tudi cena blizu 16 tisočakov ne zdi pretirana.
Če ignis ni ravno družinski prevoznik, pa je naslednji tako tipičen, da bolj ne bi mogel biti. Čehi so s prvo octavio natančno povedali, za kakšen avtomobil bo šlo in tudi z najnovejšo četrto generacijo se držijo enakega recepta - na platformo, ki je v koncernu namenjena tudi pomembnim predstavnikom drugih znamk posaditi največje možno vozilo, ki bo prostorno in čim bolj udobno, tudi za prtljago zadaj (octavia je na primer kar dobrih 40 cm daljša od golfa). To jim je brez dvoma uspevalo vsa ta leta in jim je uspelo tudi v najnovejši octaviji. Kar je značilno in pomembno, je, da morda v prejšnjih generacijah Škodi niso bile namenjene čisto vse tehnološke dobrote, ki sta jih bila deležna predvsem Volkswagen in Audi ali pa so v češko vozilo prišle z zamudo, dandanes pa češka tovarna dobi na pladnju vse, kar ponujajo tudi sorodniki v koncernu Volkswagen.
Tudi v octaviji je digitalizacija tista, ki daje pečat praktično vsemu, sicer pa je občutek udobnosti in urejenosti tisti, ki objame voznika in ima zato se dobro počuti, čeprav morda komu vse skupaj vzbuja tudi rahel občutek dolgočasnosti, ker je vse pač tam, kjer bi moralo biti. K lahkotnosti vožnje seveda pripomore svoje tudi pogonski sklop - znova je bil v avtomobilu varčni dvolitrski 110 kilovatni dizel, menjalnik pa sedemstopenjski samodejni DSG - kombinacija, ki nikoli ne razočara.
Nekako se nam je v prejšnjih generacijah octavie zdelo, da je karavanska različica, ki jo pri Škodi imenujejo combi, morda na oko skoraj bolj privlačna kot limuzina, zdaj bi se- vsaj mi, težko odločili. Kakorkoli, vnovično srečanje z najnovejšo octavio je potrdilo, da je bila upravičeno izbrana za Slovenski avto leta 2021.
Nove oblike mobilnosti se torej ustvarjajo, veliko besede bo imela zraven tudi elektrika. Tako pri Fordu napovedujejo, da bodo do sredine leta 2026 vsi njihovi modeli osebnih vozil v Evropi lahko vozili brez izpustov, saj bodo opremljeni s povsem električnim ali priključnim hibridnim pogonom. Podobno bo veljalo tudi za Fordovo paleto gospodarskih vozil. Premik na povsem električna vozila pa napovedujejo do leta 2030.
Pred dvema dnevoma je Nissan razkril novi model svojega uspešnega križanca quashqai. Je nekoliko večji od predhodnika, sicer pa je obdržal značilno obliko s tem, da je nekoliko bolj mišičast in eleganten. Znotraj so se trudili zagotoviti vrhunsko udobje, seveda je tudi qashqaija v maniri modernih časov zdaj preplavila digitalizacija. Nekatere sisteme so še izpopolnili, recimo sistem za pomoč pri vožnji ProPILOT, nekatere dodali, eden teh je napreden sistem žarometov, ki je razdeljen na 12 elementov, ki se selektivno izklapljajo ob srečanju z nasprotivozečim avtomobilom. Pogonski agregat je 1,3 litrski bencinski s 103 ali 116 kilovati moči, pogon je lahko tudi štirikolesni, prvič pa bo v Evropi v ponudbi tudi Nissanov inovativni pogonski sklop e-POWER, ki je prevzel tehnologije iz hišnega pionirskega električnega avtomobila leaf. K nam naj bi novi qashqai pripeljal v aprilu.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.
Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo
Pred leti je bilo praktično nepredstavljivo, da bi dve avtomobilski znamki sodelovali pri skupnih projektih, uporabljali za svoje avtomobile recimo enako podvozje, si delile motorje, menjalnike, skratka, uporabljale skupne tehnične rešitve za svoja vozila. Lahko bi rekli, da so bile avtomobilske znamke med seboj kot psi in mački. Zadnja leta je precej drugače; poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo. Andrej Brglez potrjuje, da gre seveda predvsem za zmanjšanje stroškov, sicer pa so ti trendi tudi znanilci novih oblik in načinov mobilnosti, kjer bosta to povezovanje in sodelovanje še bolj prišla do izraza.
Zimske dni nam je popestril tudi Suzukijev model ignis. Prva značilnost japonskega malčka, ki meri v dolžino le 370 cm in se marsikomu zdi nekako samosvoj na pogled, je, da je v notranjosti bistveno bolj prostoren kot bi sklepali, če ga opazujemo od zunaj. Bistvene značilnosti ali pa na primer kar prednosti avtomobila pa so skrite očem. Pogonski agregat je 1,2 litrski štirivaljnik, ki zmore 61 kilovatov moči, kar je povsem dovolj za potovanja po mestnih ulicah in primestnih cestah, za kakšna daljša avtocestna križanja pač ignis ni najbolj primeren. Pomembno pa je sodelovanje blagega hibridnega sistema, ki pomaga motorju pri speljevanju in pospeševanju. Električna energija se črpa iz baterije, kamor se shranjuje, potem ko se ustvarja ob zaviranju. Povprečna poraba goriva je manj kot pet litrov, kar je dobrodošel dosežek tudi zato, ker gre v posodo za gorivo le 30 litrov bencina.
Naslednji dobrodošel tehnični dodatek pa je štirikolesni pogon Allgrip. Sistem samodejno prenaša navor na zadnji kolesi, ko zazna, da prednja izgubljajo oprijem. Ker je karoserija avtomobila nekoliko bolj oddaljena od tal, se mali mestni avtomobil ne ustraši niti manj prijaznih terenov, prednost pa voznik občuti tudi pri vožnji po mokrem in spolzkem terenu.
Ignis je torej avtomobil, ki ga zaradi značilne malo posebne oblike na cesti težko zgrešimo, sicer pa je okreten in relativno prostoren ter prijazen za šviganje po mestnih ulicah. Glede na tehnične dobrote, ki jih ponuja, pa se nam tudi cena blizu 16 tisočakov ne zdi pretirana.
Če ignis ni ravno družinski prevoznik, pa je naslednji tako tipičen, da bolj ne bi mogel biti. Čehi so s prvo octavio natančno povedali, za kakšen avtomobil bo šlo in tudi z najnovejšo četrto generacijo se držijo enakega recepta - na platformo, ki je v koncernu namenjena tudi pomembnim predstavnikom drugih znamk posaditi največje možno vozilo, ki bo prostorno in čim bolj udobno, tudi za prtljago zadaj (octavia je na primer kar dobrih 40 cm daljša od golfa). To jim je brez dvoma uspevalo vsa ta leta in jim je uspelo tudi v najnovejši octaviji. Kar je značilno in pomembno, je, da morda v prejšnjih generacijah Škodi niso bile namenjene čisto vse tehnološke dobrote, ki sta jih bila deležna predvsem Volkswagen in Audi ali pa so v češko vozilo prišle z zamudo, dandanes pa češka tovarna dobi na pladnju vse, kar ponujajo tudi sorodniki v koncernu Volkswagen.
Tudi v octaviji je digitalizacija tista, ki daje pečat praktično vsemu, sicer pa je občutek udobnosti in urejenosti tisti, ki objame voznika in ima zato se dobro počuti, čeprav morda komu vse skupaj vzbuja tudi rahel občutek dolgočasnosti, ker je vse pač tam, kjer bi moralo biti. K lahkotnosti vožnje seveda pripomore svoje tudi pogonski sklop - znova je bil v avtomobilu varčni dvolitrski 110 kilovatni dizel, menjalnik pa sedemstopenjski samodejni DSG - kombinacija, ki nikoli ne razočara.
Nekako se nam je v prejšnjih generacijah octavie zdelo, da je karavanska različica, ki jo pri Škodi imenujejo combi, morda na oko skoraj bolj privlačna kot limuzina, zdaj bi se- vsaj mi, težko odločili. Kakorkoli, vnovično srečanje z najnovejšo octavio je potrdilo, da je bila upravičeno izbrana za Slovenski avto leta 2021.
Nove oblike mobilnosti se torej ustvarjajo, veliko besede bo imela zraven tudi elektrika. Tako pri Fordu napovedujejo, da bodo do sredine leta 2026 vsi njihovi modeli osebnih vozil v Evropi lahko vozili brez izpustov, saj bodo opremljeni s povsem električnim ali priključnim hibridnim pogonom. Podobno bo veljalo tudi za Fordovo paleto gospodarskih vozil. Premik na povsem električna vozila pa napovedujejo do leta 2030.
Pred dvema dnevoma je Nissan razkril novi model svojega uspešnega križanca quashqai. Je nekoliko večji od predhodnika, sicer pa je obdržal značilno obliko s tem, da je nekoliko bolj mišičast in eleganten. Znotraj so se trudili zagotoviti vrhunsko udobje, seveda je tudi qashqaija v maniri modernih časov zdaj preplavila digitalizacija. Nekatere sisteme so še izpopolnili, recimo sistem za pomoč pri vožnji ProPILOT, nekatere dodali, eden teh je napreden sistem žarometov, ki je razdeljen na 12 elementov, ki se selektivno izklapljajo ob srečanju z nasprotivozečim avtomobilom. Pogonski agregat je 1,3 litrski bencinski s 103 ali 116 kilovati moči, pogon je lahko tudi štirikolesni, prvič pa bo v Evropi v ponudbi tudi Nissanov inovativni pogonski sklop e-POWER, ki je prevzel tehnologije iz hišnega pionirskega električnega avtomobila leaf. K nam naj bi novi qashqai pripeljal v aprilu.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Neveljaven email naslov