Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili glasbi sedemnajstega in osemnajstega stoletja, ki so jo zaznamovali razni zapleti okrog avtorstva.
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili glasbi sedemnajstega in osemnajstega stoletja, ki so jo zaznamovali razni zapleti okrog avtorstva.
Aprilski koncert cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je bil posvečen glasbi Matthias Weckmanna in njegovih sodobnikov. Weckmann velja za enega najpomembnejših nemških glasbenikov 17. stoletja. Rodil se je v Turingiji in zgodnjo glasbeno izobrazbo dobil pri Henrichu Schützu v saški dvorni kapeli v Dresdnu. Tam je spoznal veliko italijanske glasbe in glasbenikov. Leta 1632 je postal eden izmed organistov dvorne kapele, izpopolnjeval se je v Hamburgu pri Jacobu Praetoriusu in Heinrichu Scheidemannu, nekaj let je kot organist gostoval tudi v danski dvorni kapeli v Nykøbingu. Leta 1655 je po odmevni avdiciji postal organist cerkve sv. Jakoba in Gertrudine kapele v Hamburgu.
Na premieri Händlovega oratorija Aleksandrovo slavje devetnajstega februarja 1736 v gledališču Covent Garden so poleg osrednjega vokalno-instrumentalnega dela izvedli kar tri skladateljeve koncerte. Händel je nastopil kot solist v svojem prvem orgelskem koncertu opus štiri. Orkester je nato zaigral concerto grosso, ki ga danes poznamo pod imenom Aleksandrovo slavje, kot soliste v tretjem koncertu pa so napovedali harfo, lutnjo in skrivnostno glasbilo, poimenovano »lyrichord«.
Poznamo vsaj pet koncertov, ki jih je Johann Sebastian Bach napisal za solistične orgle, a se izpod njegovega peresa ni ohranil niti en orgelski koncert z orkestrsko spremljavo. Hkrati v osemnajstih izmed njegovih kantat nastopajo obligatne orgle kot solistični instrument v arijah, koralnih odsekih in instrumentalnih simfonijah. Kratke uvodne simfonije vsebujejo že njegove zgodnje kantate iz Mühlhausna in Weimarja. V Leipzigu so taki stavki postali bolj ambiciozni in se razvili v obsežnejša in kompleksnejša dela. Najbolj izstopajo simfonije iz leta 1726. Tistega leta je Bach napisal kar šest kantat, v katerih imajo pomembno vlogo solistične orgle. V njih je predelal stavke iz izgubljenih koncertov za violino ali oboo, ki jih je ustvaril kot kapelnik v Weimarju ali Köthnu.
Neveljaven email naslov