Vstop v Botrstvo je pri Blažu sovpadal s časom, ko sta se z mamo po mesecih, preživetih v materinskem domu, lahko preselila v nekaj manj kot 22 m2 veliko nujno bivalno enoto. “Botri sem napisal, da se seliva in ni tudi narisal najino novo domovanje. Vprašala me je, če nama lahko kako pomaga in nama najprej poslala televizor, nato pa že raztegljiv kavč. Zelo sem ga bil vesel, saj sva dotlej spala na napihljivi blazini, zdaj pa na tem res udobnem kavču.”

Oba z mami sva jokala, tako prijazno pismo nama je napisala

“Najprej mi je napisala prijazno pismo in poslala darilo z oblačili, žogo in petimi evri žepnine, vsega sem bil zelo vesel. Seveda sem ji odpisal in odgovoril na številna vprašanja, ki mi jih je zastavila. A tudi jaz sem spraševal njo. Najprej seveda, kako ji je ime,” se začetkov dopisovanja s svojo botro iz projekta Botrstvo spominja sedmošolec Blaž. “Veliko me sprašuje, a mi hkrati s tem veliko pove tudi o sebi, zato si z veseljem dopisujem. Pisala sva si tudi o splošnih temah, denimo o Galileu Galileiu , o njem mi je poslala nekaj člankov, zelo sem jih bil vesel!”

Na udobnem kavču namesto na napihljivi blazini

Vstop v Botrstvo je pri Blažu sovpadal s časom, ko sta se z mamo po mesecih, preživetih v materinskem domu, lahko preselila v nekaj manj kot 22 m2 veliko nujno bivalno enoto. “Botri sem napisal, da se seliva in ni tudi narisal najino novo domovanje. Vprašala me je, če nama lahko kako pomaga in nama najprej poslala televizor, nato pa že raztegljiv kavč. Zelo sem ga bil vesel, saj sva dotlej spala na napihljivi blazini, zdaj pa na tem res udobnem kavču.”

“Seveda sem se ji takoj iz srca zahvalil, pa mami tudi. Vprašala sva tudi, če morda midva njej lahko kako pomagava. Odpisala nama je z daljšim pismom, ko sva ga z mami prebrala, sva se oba razjokala, od sreče, tako prijazno je bilo. Zelo sem vesel, da sem dobil takšno botrco!”

Nisem pričakovala, da se me bo kdo tako dotaknil

In čeprav največji del komunikacije poteka med botro in Blažem, je del namenjen tudi njegovi mami: “Veliko misli in sporočil je napisala tudi zame. Izjemno so se me dotaknila. Nikoli si nisem mislila, da mi bo na pomoč priskočil nekdo, ki ga sploh ne poznam. To nikakor ni samoumevno. Mene to zelo gane. Nisem tudi pričakovala, da se me bo kdo tako dotaknil. Saj vem, da zveni klišejsko, a ta občutek, da je nekdo plemenit in ta gospa za naju je, je zame neprecenljiv,” skozi solze pove mama.

Objel bi jo in se ji še neštetokrat zahvalil

“Na njo se res velikokrat spomnim. Vem, da je veliko mislila name in na mamo. In najraje bi ji rekel, da bi jo rad spoznal,” prizna Blaž.

Čeprav je Slovenija majhna in bi se morda že lahko tudi osebno spoznali, se namreč še nikoli niso srečali. Pomemben temelj pravil Botrstva je namreč, da tako boter kot njegov varovanec drug za drugega ostaneta anonimna in da torej stik, kot je ta med Blažem in botro, poteka prek ZPM Moste Polje, ki projekt vodi. Tam pisem ali paketov seveda ne odpirajo, pač pa poskrbijo, da pride v prave roke na način, da se ta vzajemna anonimnost ohranja. “Seveda obstaja možnost, da se srečamo, če bi si to vsi želeli. Všeč mi je, ker nas nič ne sili v to, ker je to odprta možnost za prihodnost,” pravi mama.

A če bi jo srečala, že vesta, kaj bi ji povedala: “Hvala je veliko premalo, izrekla bi ji občudovanje za vse, kar je naredila za naju.” Blaž pa doda: “Najprej bi se ji iz srca zahvalil. In potem bi jo objel. In se ji še neštetokrat zahvalil!”

Seveda pa je tako lep odnos kot ga imata Blaž in njegova botra, bolj kot ne izjema. Včasih si ga botri ne želijo, nekatere družine in otroci iz različnih razlogov njihove prijaznosti morda niso zmožni vračati na način, kot bi ga botri pričakovali. Številni otroci botrstvo prejemajo iz sredstev, nakazanih iz projektov, kot je bila dražba smuči, rumene ali drugih športnih majic in iz donacij podjetij, zato komunikacija sploh ni možna. Ne glede na to pa prav za vsako družino 30 evrov botrstva mesečno poleg finančne pomoči pomeni tudi, da v stiski niso sami in da je nekomu zanje mar. Hvala vsem, ki kakorkoli pomagate ljudem v stiski.