Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uspehov mlade plavalke Leje zagotovo ne bi bilo brez Botrstva. Po izgubi zaposlitve njena mama sploh ni upala razmišljati o tem, da bi jo lahko vpisala v klub, 30 evrov mesečno pa je Leji odprlo vrata do bazena…in do povsem drugačnega pogleda na svet.
Čeprav je udejstvovanje mnogih otrok žal vse bolj odvisno od dobrodelnosti, pa tudi številni klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. O tem s predstavnico plesne šole, ki že vrsto let brezplačno poučuje tudi otroke iz Botrstva.
“Podpirali smo deklico, ki je kasneje postala svetovna prvakinja. Vsa skupina ji je pomagala, ker je vedela, da težko živijo, tudi starši soplesalcev so bili zelo razumevajoči. Njena mamica je bila takrat zelo bolna, a sem prepričana, da je tudi hčerkin uspeh in užitek v plesu pripomogel, da je premagala bolezen,” se zgodbe svoje uspešne plesalke, ki ji je klub zaradi stiske doma omogočil brezplačno udejstvovanje, spominja plesno pedagoška vodja od ljubljanskih plesnih šol Anita Vihtelič. Potem jo oblijejo solze: “Ko se srečava, me vedno objame, tudi z mamico se vedno objameva, ker…nihče ne ve, kje bi lahko ta deklica končala. Tako pa je bila uspešna v plesu in v šolanju, ima službo in urejeno življenje in mislim, da smo nekaj malega k temu pripomogli tudi mi. In bilo je vredno, ker veš, da si naredil nekaj dobrega, pa če si rešil samo enega otroka!”
Tudi številni drugi klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. Večja težava je, da starši otrok sploh nikoli ne vpišejo, ker vedo, da vadnine ne bodo zmogli plačevati, ali pa da takrat, ko se pri plačevanju zalomi, tega v klubu ne povedo, se sploh ne skušajo dogovoriti za pomoč ali pa otroka celo izpišejo zaradi lažnega razloga.
Mnogi klubi in šole, ki jim starši za stisko povedo ali zanjo izvedo kako drugače, skušajo vsaj malo pomagati. A vsemu njihovemu razumevanju navkljub: tovrstne izobraževalne ustanove so najpogosteje le podjetja, povsem odvisna od uspešnosti in preživetja na ne redko že zasičenem trgu. Ki ne morejo poslovati z izgubo, da prek svojih poslovnih možnosti otrokom ne morejo nuditi popustov ali celo brezplačnega udejstvovanja.
“Ni vselej lahko, predvsem na višjih stopnjah, ko se začnejo tekmovanja, stroški za prijavnine, za potne stroške, za kostume ali drugo opremo in za dodatne priprave, je treba sredstva od nekod zagotoviti.” In tukaj se športna pot za številne talente praviloma žal ne more nadaljevati tako kot bi se lahko, če bi otroci prihajali iz drugačnih okoli ali imeli financiranje sistemsko zagotovljeno. “A vsaj za nižje stopnje, kjer vadijo skupine, sem prepričana, da imaš vedno prostor za enega ali dva. Če imaš kos kruha, ga vedno lahko deliš!”
Seveda tudi v klubih zabeležijo poskuse zlorabe, a jih, kot pravi Anita Vihtelič, vsaj pri njih nikoli ne rešujejo na škodo otrok, prav vse pa je poplačano s tistimi, res uspešnimi zgodbami.
Uspešno zgodbo piše tudi 11-letna Leja, ki je ni prevzel ples, pač pa se je zaljubila v plavanje. Ker z brezposelno mamo živita le od socialnih pomoči in dodatkov, jima o plačilu stroškov ne ostane niti za hrano, kaj šele za Lejino veliko ljubezen, šport:
“Vsaj dve leti je nisem vpisala nikamor, ker sem vedela, da ne bom zmogla , čeprav si je želela. Ko sem dobila obvestilo, da je sprejeta v Botrstvo, sem dobesedno kričala od sreče! Nisem mogla verjeti, da je še kje kdo, ki je otroku pripravljen pomagati, res ne! Joj, kako neskončno sem bila hvaležna!”
Čeprav jima je denarja zmanjkovalo za res nujne življenjske stroške, je Lejina mama niti za sekundo ni pomišljala, vse je šlo za plavanje: “Seveda, to je denar, ki je namenjen otroku in mora biti porabljen neposredno zanj. Leji se je skoraj zmešalo od sreče, dobila je neverjeten zagon, še v šoli v naravi, v katero je s sošolci šla tik pred začetkom svojih prvih treningov, je podirala vse hitrostne rekorde, tako zelo si je prizadevala dobro plavati!”
In čeprav 11 letnica že dosega dobre rezultate, je nadaljnje obiskovanje treningov v celoti odvisno od maminega plačila: “Če ne bi bilo Botrstva – adijo plavanje. Plavanje pa ji toliko da! Počuti se samozavestno, tam se razbremeni, ima družbo, v razredu lahko reče, da tudi ona nekam hodi in da je najboljša. In je res, najboljša v skupini je! Odličnjakinja je tudi v šoli, ker ji plavanje da tak zalet, da takoj naredi vse naloge, vse za šolo, da le lahko gre potem na trening. pa kako je varčevala denar za torbo za plavalne potrebščine! Po evro je zbirala od vsepovsod, prosila babico, kogarkoli, bila je pripravljena karkoli storiti, da bi zbrala čim prej in je varčevala, da sva potem kupili neko zelo poceni torbo, ampak to je zdaj njena torba za plavanje. Zdaj vse ima motiv!”
Zato seveda mama niti ne upa pomisliti, da bi Leja izgubila podporo botrstva: “Ubilo bi jo, mene pa tudi! Saj je komaj začela, najboljša je, zdaj bi morala pa nehati??” je že ob sami misli zgrožena mama. Ob sicer skrbno skritem strahu pred prihodnostjo Lejina mama pogosto razmišlja tudi o tem, zakaj dovolimo, da premoženjsko stanje staršev tako močno odloča o razvoju športnih in drugih talentov pri nas: “Najpomembnejše bi moralo, kdo ima največji potencial, kdo je najbolj zagnan, plačilo staršev bi moralo biti manj pomembno. Če napredujejo le otroci premožnih staršev, je v športu veliko manj srčnosti!” je prepričana Lejina mama.
In pri tem so donacije neizmerno pomemben vir pomoči otrokom kot je Leja. Ves september bo zato vsak poslan SMSz geslom BOTER5 na številko 1919 pomenil darovanih 5 evrov za to, da bodo otroci, ki si to želijo, imeli možnost razvoja tudi v obšolskih dejavnostih.
Kako pomagati?
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
Teh osem bank že nekaj časa svojim komitentom ne obračunava provizije pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in za druge humanitarne programe ZPM Ljubljana Moste-Polje, če je pri nakazilu navedena koda namena »CHAR«:
Nova Ljubljanska banka,
Addiko (prej Hypo Alpe Adria),
Abanka,
Banka Koper,
SKB,
Unicredit banka,
Delavska hranilnica,
Sberbank.
Donirate lahko tudi prek sistema PAYPAL z vpisom elektronskega naslova info@boter.si in želenega zneska donacije. V naslednjem koraku pripišite komentar “za razvoj talentov”. Če komentarja ne boste pripisali, bo denar namenjen splošnemu skladu Botrstva. Hvala!
Prav vsi nakazani zneski bodo brez slehernega odbitka porabljeni za razvoj nadarjenosti otrok iz projekta Botrstvo.
546 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Uspehov mlade plavalke Leje zagotovo ne bi bilo brez Botrstva. Po izgubi zaposlitve njena mama sploh ni upala razmišljati o tem, da bi jo lahko vpisala v klub, 30 evrov mesečno pa je Leji odprlo vrata do bazena…in do povsem drugačnega pogleda na svet.
Čeprav je udejstvovanje mnogih otrok žal vse bolj odvisno od dobrodelnosti, pa tudi številni klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. O tem s predstavnico plesne šole, ki že vrsto let brezplačno poučuje tudi otroke iz Botrstva.
“Podpirali smo deklico, ki je kasneje postala svetovna prvakinja. Vsa skupina ji je pomagala, ker je vedela, da težko živijo, tudi starši soplesalcev so bili zelo razumevajoči. Njena mamica je bila takrat zelo bolna, a sem prepričana, da je tudi hčerkin uspeh in užitek v plesu pripomogel, da je premagala bolezen,” se zgodbe svoje uspešne plesalke, ki ji je klub zaradi stiske doma omogočil brezplačno udejstvovanje, spominja plesno pedagoška vodja od ljubljanskih plesnih šol Anita Vihtelič. Potem jo oblijejo solze: “Ko se srečava, me vedno objame, tudi z mamico se vedno objameva, ker…nihče ne ve, kje bi lahko ta deklica končala. Tako pa je bila uspešna v plesu in v šolanju, ima službo in urejeno življenje in mislim, da smo nekaj malega k temu pripomogli tudi mi. In bilo je vredno, ker veš, da si naredil nekaj dobrega, pa če si rešil samo enega otroka!”
Tudi številni drugi klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. Večja težava je, da starši otrok sploh nikoli ne vpišejo, ker vedo, da vadnine ne bodo zmogli plačevati, ali pa da takrat, ko se pri plačevanju zalomi, tega v klubu ne povedo, se sploh ne skušajo dogovoriti za pomoč ali pa otroka celo izpišejo zaradi lažnega razloga.
Mnogi klubi in šole, ki jim starši za stisko povedo ali zanjo izvedo kako drugače, skušajo vsaj malo pomagati. A vsemu njihovemu razumevanju navkljub: tovrstne izobraževalne ustanove so najpogosteje le podjetja, povsem odvisna od uspešnosti in preživetja na ne redko že zasičenem trgu. Ki ne morejo poslovati z izgubo, da prek svojih poslovnih možnosti otrokom ne morejo nuditi popustov ali celo brezplačnega udejstvovanja.
“Ni vselej lahko, predvsem na višjih stopnjah, ko se začnejo tekmovanja, stroški za prijavnine, za potne stroške, za kostume ali drugo opremo in za dodatne priprave, je treba sredstva od nekod zagotoviti.” In tukaj se športna pot za številne talente praviloma žal ne more nadaljevati tako kot bi se lahko, če bi otroci prihajali iz drugačnih okoli ali imeli financiranje sistemsko zagotovljeno. “A vsaj za nižje stopnje, kjer vadijo skupine, sem prepričana, da imaš vedno prostor za enega ali dva. Če imaš kos kruha, ga vedno lahko deliš!”
Seveda tudi v klubih zabeležijo poskuse zlorabe, a jih, kot pravi Anita Vihtelič, vsaj pri njih nikoli ne rešujejo na škodo otrok, prav vse pa je poplačano s tistimi, res uspešnimi zgodbami.
Uspešno zgodbo piše tudi 11-letna Leja, ki je ni prevzel ples, pač pa se je zaljubila v plavanje. Ker z brezposelno mamo živita le od socialnih pomoči in dodatkov, jima o plačilu stroškov ne ostane niti za hrano, kaj šele za Lejino veliko ljubezen, šport:
“Vsaj dve leti je nisem vpisala nikamor, ker sem vedela, da ne bom zmogla , čeprav si je želela. Ko sem dobila obvestilo, da je sprejeta v Botrstvo, sem dobesedno kričala od sreče! Nisem mogla verjeti, da je še kje kdo, ki je otroku pripravljen pomagati, res ne! Joj, kako neskončno sem bila hvaležna!”
Čeprav jima je denarja zmanjkovalo za res nujne življenjske stroške, je Lejina mama niti za sekundo ni pomišljala, vse je šlo za plavanje: “Seveda, to je denar, ki je namenjen otroku in mora biti porabljen neposredno zanj. Leji se je skoraj zmešalo od sreče, dobila je neverjeten zagon, še v šoli v naravi, v katero je s sošolci šla tik pred začetkom svojih prvih treningov, je podirala vse hitrostne rekorde, tako zelo si je prizadevala dobro plavati!”
In čeprav 11 letnica že dosega dobre rezultate, je nadaljnje obiskovanje treningov v celoti odvisno od maminega plačila: “Če ne bi bilo Botrstva – adijo plavanje. Plavanje pa ji toliko da! Počuti se samozavestno, tam se razbremeni, ima družbo, v razredu lahko reče, da tudi ona nekam hodi in da je najboljša. In je res, najboljša v skupini je! Odličnjakinja je tudi v šoli, ker ji plavanje da tak zalet, da takoj naredi vse naloge, vse za šolo, da le lahko gre potem na trening. pa kako je varčevala denar za torbo za plavalne potrebščine! Po evro je zbirala od vsepovsod, prosila babico, kogarkoli, bila je pripravljena karkoli storiti, da bi zbrala čim prej in je varčevala, da sva potem kupili neko zelo poceni torbo, ampak to je zdaj njena torba za plavanje. Zdaj vse ima motiv!”
Zato seveda mama niti ne upa pomisliti, da bi Leja izgubila podporo botrstva: “Ubilo bi jo, mene pa tudi! Saj je komaj začela, najboljša je, zdaj bi morala pa nehati??” je že ob sami misli zgrožena mama. Ob sicer skrbno skritem strahu pred prihodnostjo Lejina mama pogosto razmišlja tudi o tem, zakaj dovolimo, da premoženjsko stanje staršev tako močno odloča o razvoju športnih in drugih talentov pri nas: “Najpomembnejše bi moralo, kdo ima največji potencial, kdo je najbolj zagnan, plačilo staršev bi moralo biti manj pomembno. Če napredujejo le otroci premožnih staršev, je v športu veliko manj srčnosti!” je prepričana Lejina mama.
In pri tem so donacije neizmerno pomemben vir pomoči otrokom kot je Leja. Ves september bo zato vsak poslan SMSz geslom BOTER5 na številko 1919 pomenil darovanih 5 evrov za to, da bodo otroci, ki si to želijo, imeli možnost razvoja tudi v obšolskih dejavnostih.
Kako pomagati?
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
Teh osem bank že nekaj časa svojim komitentom ne obračunava provizije pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in za druge humanitarne programe ZPM Ljubljana Moste-Polje, če je pri nakazilu navedena koda namena »CHAR«:
Nova Ljubljanska banka,
Addiko (prej Hypo Alpe Adria),
Abanka,
Banka Koper,
SKB,
Unicredit banka,
Delavska hranilnica,
Sberbank.
Donirate lahko tudi prek sistema PAYPAL z vpisom elektronskega naslova info@boter.si in želenega zneska donacije. V naslednjem koraku pripišite komentar “za razvoj talentov”. Če komentarja ne boste pripisali, bo denar namenjen splošnemu skladu Botrstva. Hvala!
Prav vsi nakazani zneski bodo brez slehernega odbitka porabljeni za razvoj nadarjenosti otrok iz projekta Botrstvo.
Odkar je mož zbolel za rakom na ledvicah, sama pa se zaradi sina z avtizmom ne more zaposliti, sogovorničina družina ne zmore več plačati vseh stroškov. "Moja mama je delala pri Rdečem križu, tudi doma smo zato imeli 'Rdeči križ', ker je ljudem pomagala kadar koli in jim je nosila tudi stvari od doma. Vse življenje sem tudi sama pomagala drugim, zato je nepopisno težko, ko moraš sam prositi za pomoč, nikoli si nisem predstavljala, da bom kadar koli v takem položaju," je iskrena sogovornica, ki je na ZPM Ljubljana Moste - Polje prišla po šolske potrebščine in drugo pomoč za sina.
Živimo v družbi, ki je vedno bolj prepletena s tehnologijami. Zato je tudi vedno bolj pomembno, kakšne so naše digitalne veščine. Prejšnji teden je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede potekal simpozij Digitalne neenakosti v postpandemičnem času, ki ga je organiziral Center za družboslovno informatiko. Na simpoziju so govorci med drugim izpostavili, kako je na digitalne neenakosti vplivala pandemija covida-19, katere so najbolj ranljive skupine v naši družbi in kaj lahko naredimo, da postanemo bolj vključujoča družba.
Da bodo ukrepi ob epidemiji, ki so zahtevali skorajda rekordno dolgo zaprtje vseh šol, pustili posledice tudi na gibalnih sposobnostih otrok, je bilo jasno že kmalu po začetku epidemije. Športnovzgojni karton, ki že več kot 45 let zbira podatke o otrocih, je namreč izjemno dober vir podatkov, in ti so na drastičen upad opozorili že zelo kmalu. Toda kljub jasnim pozivom strokovnjakov, da so nujni hitri ukrepi v šolah, se je zgodilo mnogo premalo. Letošnji rezultati, v katerih so že obdelani podatki več kot 40.000 otrok, to dokazujejo, so pred dnevi potrdili strokovnjaki na javni predstavitvi v organizaciji Slovenske tiskovne agencije.
Med mladimi, ki te dni zaključujejo šolsko leto, tudi letos ni Mojce. Da sta z mamo sploh lahko preživeli, ji je že od 15 leta pomagala delati v kuhinji. Ko je mama zbolela za rakom, je sama prevzela skrb tako za bolno mamo kot za finančno preživetje.
Številne napovedane spremembe v šolskem sistemu bi morale veliko pozornosti nameniti zmanjšanju razslojevanja med otroki in ustvarjanju socialno pravičnejše šole, so prepričani v Socialni zbornici Slovenije, osrednjem strokovnem združenju na področju socialnega varstva pri nas. Ker trenutno kaže, da zastavljene reforme tega ne bodo upoštevale v zadostni meri, so ustanovili posebno Sekcijo za vzgojo v skupnosti, ki bo opozarjala tako na nujne zakonske spremembe v šolstvu kot na težave v izvajanju obstoječe zakonodaje. Pomoči, ki je na papirju na voljo vsem, namreč po njihovem mnenju običajno ne dobijo tisti, ki bi jo najbolj potrebovali.
Petič v zadnjih dveh desetletjih je tudi v Sloveniji potekala mednarodna raziskava bralne pismenosti. Opravljena je med četrtošolci, ki so v 57 državah z vsega sveta reševali identične pisne teste. Po tem, ko je od leta 2001 Slovenija nenehno dobro napredovala, so najnovejši rezultati, ki zajemajo stanje v letu 2021, precej slabši. Skrbi pa tudi podatek, da v šolo hodi vse več utrujenih in lačnih otrok. Kakšno stanje je pokazala raziskava in kaj bo treba ukreniti?
"Kakih deset ali enajstkrat smo se selili," sogovornica, mama dveh otrok, prešteje začasna bivališča, ki jih je z otrokoma zamenjala v nekaj letih po odhodu iz nasilja in alkohola polnega zakona. Prav takrat je bil tudi čas vpisa hčerke v srednjo šolo. Ker sogovornica že dolgo dela v triizmenskem delu v proizvodnji za minimalno plačo, je denarja zmanjkovalo že za plačevanje najemnine, varščine, stroškov življenja in selitev, včasih tudi za hrano… Dilema, ali hčerki kljub temu omogočiti vpis v želeno šolo, zaradi katerega bi bila selitev v dijaški dom najbolj smiselna, a tudi najdražja rešitev, je bila zelo velika, saj subvencij tudi za otroke iz najrevnejših družin ni. In ker je bila hči v dijaškem domu zadovoljna, ker je po neštetih selitvah soba v domu postala ena redkih in pomembnih stalnic v njenem življenju, je bila pridobljena subvencija Dijaškega sklada programa Botrstvo izjemno dragocena in je zanjo hvaležna še sedaj, ko je hči že uspešna študentka.
Dijaški sklad programa Botrstvo v Sloveniji je pred sedmimi leti nastal zaradi slabo urejenega subvencioniranja za bivanje v dijaških domovih za tiste dijake, ki prihajajo iz finančno šibkejših okolij. Ne glede na finančne stiske družin je namreč subvencija za bivanje največ dobrih 85€, kar zadošča za približno četrtino mesečnega stroška bivanja v dijaškem domu. Dijaki že sedmo leto pomoč pri subvencioniranju lahko dobijo pri Dijaškem skladu programa Botrstvo, kjer pa je količina pomoči povsem odvisna od zbranih donacij. Po sedmih letih, v katerih je sklad več kot upravičil svoj obstoj, bi zato bil čas, da subvencije plačil za dijaške domove, ki so v lasti države in v katerih so zaposleni javni uslužbenci, prevzame država, so prepričani pri ZPM LJ Moste Polje. Svoje argumente so naslovili tudi na pristojni ministrstvi.
Društvo Delavska svetovalnica že nekaj let javnost s konkretnimi primeri svojih članov obvešča in ozavešča, kaj vse se v delovnih razmerjih dogaja najbolj podcenjenim in najnižje plačanim zaposlenim pri nas. Pogosto pa za temi zgodbami, skupaj s stiskami svojih staršev, živijo tudi otroci. Kakšna so otroštva tistih, katerih starši delajo za minimalne plače, ki težko dobijo v najem še tako slaba stanovanja, v družinah kjer ob 12-urnih izmenah zmanjka časa in energije in kako vse skupaj poslabšujejo še administrativne ovire in zakonske luknje? Z njimi se skozi včasih res težke življenjske trenutke prebija tudi predsednik Društva Delavska svetovalnica Goran Lukić.
V luči medvrstniškega nasilja, ki se med osnovnošolci zadnje čase žal prepogosto dogaja, zdaj osvetljujemo še eno pomembno osnovnošolsko tematiko. Kako mladi razumejo duševno zdravje, komu sploh zaupajo, kako nanje vpliva klima v razredu in kaj lahko starejši spremenijo, da se bodo počutili sprejete?
Vpis v srednje šole in s tem izbira poklica, morda za vse življenje, je pomembna prelomnica v življenju mladostnikov. Nanjo bi najbolj moralo vplivati predvsem to, kaj bodočega dijaka zanima, navdušuje in v čem bi lahko bil res dober, ne pa to, kako oddaljena je šola in ali starši zmorejo plačati stroške bivanja v dijaškem domu, kadar je to najboljša rešitev. A kot pravita ravnatelja dveh primorskih dijaških domov, so prav finance vse pogosteje odločilne pri tem, ali se otrok lahko vpiše na želeno smer. Ker imajo bodoči dijaki le še nekaj dni časa za morebiten prenos vlog za vpis v srednje šole, znova opozarjajo, da je pomoč Dijaškega sklada programa Botrstvo, lahko pri odločitvi za vpis zares odločilna.
Po statističnih podatkih in v primerjavi z drugimi državami Slovenija ne izstopa po številu revnih ljudi in tudi Ginijev koeficient, ki govori o enakosti pri razporejenosti prihodkov, je ob sicer pomanjkljivih podatkih evropskega statističnega urada med najboljšimi. Toda podrobnejši pregled podatkov pokaže, da je Slovenija pri nekaterih skupinah prebivalcev z izredno visokimi odstotki revščine na samem evropskem repu. Med njimi so enostarševske družine z več otroki, tisti, ki živijo sami in pa starejši, še posebej ženske. Prav podrobnejšemu raziskovanju revščine starejših oseb je namenjena pred kratkim začeta večletna študija, ki bo raziskala, kakšne so bila napake in kaj v trenutnih socialnih politikah lahko spremenimo, da bo več ljudem uspel prehod v višji družbeni sloj.
Planiški četrtek je tradicionalno namenjen otrokom. Tudi letos se ga je udeležilo več tisoč otrok z vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva, mnogim so obisk omogočili različni donatorji. Med tistimi, ki so glasno spodbujali slovenske skakalce, so bili tudi otroci iz programa Botrstvo. Avtobusi so v dolino pod Poncami prispeli iz Maribora, Velenja, Novega mesta, Cerknega, Idrije, Sevnice, Ljubljane, Šentjurja, Ptuja, Ajdovščine in Metlike. Kako so se imeli in kaj se jim je še posebej vtisnilo v spomin?
Da je brezplačno kosilo za vse šolarje dober cilj, se načeloma strinjajo tako rekoč vsi vpleteni, tudi šole, kjer sicer kosil po zakonu niso dolžni zagotavljati. A imajo jih vse šole, plačujejo pa jih večinoma starši, Iz državega proračuna poravnajo znesek za dobro četrtino vseh h kosilu prijavljenih otrok. Po veljavni zakonodaji so namreč do subvencije upravičeni le otroci katerih družine dosegajo največ 3. dohodkovni razred oz zaslužijo največ 36% povprečne plače na člana. V praksi to pomeni, da v družinah, kjer dohodek na člana presega vsaj cent več kot 442.95 evrov, kosila plačujejo v celoti. Cene se od šole do šole močno razlikujejo in lahko presegajo 80 evrov mesečno za otroka. To je za družine, ki se borijo z revščino, zelo visok znesek. Število otrok, ki do subvencije niso upravičeni, iz leta v leto narašča. Kot so v svoji obrazložitvi sprememb zakona opozorili pri Inštitutu 8. marec, je število upravičencev za subvencije med letoma leta 2016 in 2020 zmanjšalo za skoraj 8 tisoč, čeprav se je v tem času število otrok, vpisanih v osnovno šolo, povečalo za dobrih 16 tisoč. Po svežih podatkih ministrstva pa se je število otrok, ki niso upravičeni do subvencije, v tem šolskem letu povečalo še za skoraj 2 odstotni točki, oz je dodeljenih okoli 3100 subvencij manj, čeprav je šolarjev bistveno več kot leto prej . Med starši, ki ne zmorejo plačati, je tudi mama šolarja, ki je po dolgotrajni bolniški, začasno prekinjeni s 4 urnim delom – v novem izračunu dohodninckega razreda za pičlih 9 evrov ostala brez subvencije za otrokovo kosilo.
Slovenska osnovna šola je na videz zelo vključujoča, tudi ustava zagotavlja brezplačno šolanje, a v praksi je razslojevanje tam vse večje. Začne se že pri potrebščinah, plačilih kosil, izletov, šol v naravi in različnih športnih, kulturnih in podobnih dnevov, za katere morajo starši (do)plačevati. Otroci, ki tega niso deležni, so izločeni ne le v času samih dejavnosti, ampak tudi pozneje, saj niso dobili enakih izkušenj in znanj, kar jim onemogoča enakovredno učenje s tistimi, ki so na dejavnostih bili, tudi zunaj šole se družijo predvsem s tistimi, ki so v podobnih stiskah. Zato so pri ZPM Ljubljana Moste-Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, pripravili peticijo za brezplačno osnovno šolo. Predlagajo, da bi se z minimalno spremembo dveh členov Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja šolski prostor spremenil tako, da bo za vse obvezne šolske vsebine za otroke brezplačen.
Predvsem začetni dve leti epidemije sta zaznamovali številne otroke, še posebej pa najstnike na prehodu v srednje šole in na fakultete, zaznan je bil porast duševnih težav in težav z gibalnimi sposobnostmi. V tem šolskem letu v šolah vidnih znakov kot so maske, ločevanje po mehurčkih in nenehno razkuževanja morda res ni več, a nekatere posledice nikakor niso izbrisane.
Ob začetku prvega prijavnega roka za vpis na fakultete, ki že poteka, so dijaki s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom ugotovili, da se ne morejo vpisati na nekatere študijske programe, čeprav s takimi pogoji ob njihovem vpisu na srednjo šolo niso bili seznanjeni. Spremembe razpisnih pogojev bodo prizadele predvsem kandidate za ljubljanske fakultete, drugi dve večji univerzi v Sloveniji sta težavo vsaj za nekaj časa namreč rešili. Predvsem pa vpisni pogoji prizadenejo dijake negimnazijskih programov,na katere se pogosto vpisujejo otroci, ki tudi zaradi slabših socialnoekonomskih razmer in drugih slabših življenjskih pogojev niso dosegli vse strožjih pogojev za vpis na gimnazijske programe.
Medvrstniško zbadanje, pasti družabnih omrežij in slabe samopodobe … Kako mladi razmišljajo o duševnih težavah in kako lahko šolsko okolje pripomore k temu, da se v šolah počutijo varne in slišane? Na Območnem otroškem parlamentu v Večgeneracijskem centru Skupna točka so mladi skupaj z mentorji debatirali o pomembnosti duševnega zdravja v šolskem okolju. Kako bi rešili duševne stiske, komu najlažje zaupajo in kaj jih najpogosteje teži?
11 izjemnih knjig, ki bi lahko bile dobra podlaga za filmski scenarij, se v Berlinu predstavlja na dogodku aktualnega filmskega festivala, poimenovanem "Knjige na Berlinalu". Med 190 naslovi iz več kot 30 držav so izbrali tudi delo slovenske avtorice Dijane Matković: Zakaj ne pišem. V sodobni slovenski književnosti najbrž še nismo imeli književnega dela, ki bi tako dobro in nazorno ubesedilo težave otrok iz najnižjih socialno-ekonomsko razredov in pojasnil, zakaj je družbeni razred, v katerega se nek otrok rodi, tako zelo odločujoč. Knjiga bi morala biti obvezno čtivo za vse, ki želijo razumeti stiske otrok, živečih v revščini.
Študentska prehrana je vedno aktualna tema slovenskih študentov. S pripravo stališča glede prenove sistema študentskih bonov za prehrano je Strateški svet za prehrano sicer v sklopu svojih nalog študentska kosila umestil med prioritetne. A po daljšem času nižanja kakovosti ponudbe študentske prehrane in zmanjšanju števila ponudnikov, so študenti nase opozorili v začetku tega leta. Kaplja čez rob je bil dvig maksimalne cene študentskega obroka in posledično tudi dvig maksimalne cene doplačila za študentski obrok ob koriščenju bona.
Neveljaven email naslov