Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na letovanjih že dolgo ni bilo tako hrane željnih otrok kot letos

03.10.2016

Ob znova zavrnjenem predlogu o pravici do brezplačnega šolskega kosila, ki pomeni, da se število upravičenih otrok vsaj do konca tega šolskega leta zelo verjetno ne bo spreminjalo, objavljamo nekaj razmišljanj in izkušenj vzgojiteljev, ki tudi otroke iz Botrstva spremljajo na letovanjih. Kot pravijo, na letovanjih že dolgo ni bilo tako hrane željnih otrok kot letos. Presunjena sta bila tako mlajša spremljevalca Petra in Rok, ki sta le nekaj let starejša od otrok, kot tudi vsega hudega vajena vzgojiteljska veterana Saša in Boris …

Kljub že rezerviranim proračunskim sredstvom številni revni otroci ne bodo jedli brezplačnih kosil

Moram priznati, da sem bila ob dolgoletnih izkušnjah in po toliko letovanjih z otroki prepričana, da že vse vem in da sem že vse videla. A sem bila po letošnjem soočenju z njihovo revščino popolnoma pretresena. Njihove zgodbe so ostale v meni, po letovanju sem potrebovala kakšen teden, da sem nekako razčistila s tem, kar sem doživela. Ponoči nisem spala, premlevala sem podrobnosti in se spraševala, ali sem naredila vse, kar sem lahko. Ti otroci živijo v res nepredstavljivih razmerah. Morda ima kdo občutek, da se razmere pri nas izboljšujejo, a ni tako,” po letošnjih številnih izmenah letovanj niza vtise vzgojiteljska “veteranka” Saša. “Ne le, da so otroci znova prihajali s pomanjkljivo opremo, raztrganimi oblačili in obutvijo, letos nas je presenetil tudi njihov odnos do hrane,” je dodal vzgojitelj Boris. “Že vrsto let nismo imeli tako hrane željnih otrok!

Objokani kuhar

Ko smo se poslavljali, smo se vsi skupaj zahvalili kuharju, ker nas je razvajal. Prišel je k nam v solzah, nas vse objel in rekel: ‘Ste pa imeli res lačne otroke!’ Povedal nam je, da dom sicer sprejme kakšnih 160 ljudi; nas je bilo 97, pa smo pojedli vse, kar so skuhali in kar bi moralo zadostovati za 160 obiskovalcev,” je opisal vzgojitelj Rok, ki je le nekaj let starejši od otrok.

Punčka že zelo dolgo ni jedla solate, ker je doma nimajo

Tudi Petra, njegova vrstnica, je bila presunjena. “V moji skupini so bila majhne punčke, pa so vse hodile po dodatne porcije, celo po nekajkrat, in tudi vse pojedle. Spomnim se deklice, ki je pojedla solato in plašno vprašala, ali morda lahko gre še po eno. Seveda je lahko šla po še eno, pa še eno – na koncu je bil okoli nje kup praznih krožnikov, tako je bila željna solate, ki je doma sploh nimajo. Ni šlo za sladkarije ali kaj prestižnega, le solate ni jedla že ne vem koliko časa. Potem je je vsak dan ob kosilu z užitkom pojedla po pet krožnikov.”

Zdaj lahko jem, a kaj bo doma?

Po trikrat so hodili po hrano, ne glede na to, kaj je bilo za kosilo. V moji skupini ni bilo nikogar, ki bi mu zadostoval en obrok, pojedli so celo veliko več od mene, čeprav sem vsaj pet let starejši. Rekord je bil, ko smo imeli makarone in je eden od fantov šel po porcijo sedemkrat. Ko sem pozneje doma razmišljal o tem, sem si mislil, da si je najbrž delal nekakšno zalogo, češ zdaj lahko jem, a kaj bo doma?” pravi Rok.

Pa ta nejevera, ko jim povemo, da res lahko gredo iskat hrano, kolikorkrat želijo! Kakšen žar je v njihovih očeh, ko dojamejo, da se lahko najedo, da gredo lahko po hrano večkrat zapored …” je dodala Saša.

Dokler tega ne vidiš, si njihove revščine sploh ne moreš predstavljati

Približno tretji dan sem dojela, da si deklice hrano nosijo v sobo. Pazila sem, da ni bil kruh, da ne bi bilo mravelj. Paketke z marmeladami, čokoladnim namazom in drugim so skladiščile v potovalkah, da bi jih lahko odnesle domov, kjer takih stvari očitno nimajo ali pa zelo zelo poredko … Saj poslušamo o revščini otrok in o lakoti, a dokler tega ne vidiš, si sploh ne moreš predstavljati!” je končala Petra.

Kosila še zdaleč nimajo vsi otroci, ki živijo pod pragom revščine

Tega si očitno ne predstavljajo tudi tisti, ki odločajo o tem, koliko otrok bo upravičenih do popolnoma subvencioniranih kosil. O tem so znova odločali prejšnji četrtek.

Toplega obroka še zdaleč nimajo vsi otroci, ki živijo pod pragom revščine: brezplačno kosilo lahko dobijo le osnovnošolci iz tistih družin, v katerih živijo z manj kot 180 EUR na družinskega člana na mesec (oz. sodijo v 1. dohodkovni razred), naslednja dva razreda pa sta upravičena do 70- oziroma 30-odstotnega subvencioniranja. Ta možnost velja od 1. januarja letos. V prvem dohodkovnem razredu jo je izkoristilo skoraj 85 odstotkov družin, v drugih dveh veliko manj. Najbrž zato, ker starši s to možnostjo sploh niso seznanjeni, še verjetneje pa zato, ker ljudje, ki živijo na takšnem minimumu, ne zmorejo niti plačila dela stroškov za kosilo.

Leto dni čakanja na podatke? Nič lažjega!

Predstavniki nevladnih organizacij že dolgo opozarjajo, da je dostopnost toplega obroka za osnovnošolce izrednega pomena in da bi se morale subvencije za ta namen močno zvišati – vsaj toliko, da bi kosilo v šoli lahko dobili vsi otroci, ki živijo pod pragom revščine. Zato so predstavniki Združene levice s podporo nevladnih organizacij znova predlagali zakonsko spremembo, ta pa je prejšnji četrtek v državnem zboru znova doživela odločno nasprotovanje članov odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Ti menijo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo – tudi z utemeljitvijo, da je potreben čas, v katerem naj najprej več staršev izkoristi že obstoječo subvencijo.

Kosilo je tudi vstopnica za popoldansko dogajanje na šoli

Časa bo zdaj veliko, saj možnosti, da bi otroci z družbenega dna kmalu dobili brezplačen topli obrok, do konca šolskega leta skoraj ni več. Čeprav so v proračunu za ta namen že rezervirana sredstva, ki pa se ne porabljajo v celotnem obsegu.

Da so kosila z vidika zdravega razvoja izjemno pomembna, najbrž ni treba utemeljevati. Otrok, ki jim starši ne morejo plačati kosila, najbrž tudi doma ne čaka polnovreden, kakovosten topel obrok. Znova pa velja poudariti, da je predvsem za otroke iz nižjih razredov OŠ kosilo tudi vstopnica za podaljšano bivanje, v katerem dobijo pomoč pri nalogah, za brezplačne obšolske dejavnosti, ki jih ponujajo šole, in za druženje z vrstniki. Otroci, ki gredo po pouku domov, da ne bi sedeli ob robu jedilnice in gledali sošolcev, ki jedo, se tisti dan ne vračajo več.

V času za premislek odločevalci lahko jedo, otroci pa čakajo na “jasne učinke obstoječega zakona”

Na nekaterih šolah, še posebno na tistih, na katerih je takih otrok malo, nekako nahranijo tudi tiste brez kosil, a to ni sistemska rešitev. V parlamentu in ministrstvih pa zagovarjajo obstoječo in pravijo, da je treba počakati vsaj eno šolsko leto, da bodo jasni učinki zdaj veljavnega zakona. Toda čas teče čisto drugače, če si otrok, ki s tako odločitvijo iz dneva v dan izgublja priložnosti za zdrav razvoj, kot če si odločevalec, ki bo v tem času lahko vsak dan jedel kosilo. In njegovi otroci tudi.

Vsak 10-i osnovnošolec živi v družini, ki ima manj kot 180 evrov na člana

V oddajah, namenjenih podpori Botrstvu, že leta poudarjamo pogubne učinke revščine na otroke, pa tudi to, da je zavedanje njenih dejanskih razsežnosti v javnosti katastrofalno nizko. Podatek, da pod že tako nizko postavljenim pragom revščine živi vsaj 55.000 otrok in da vsak deseti slovenski osnovnošolec izhaja iz družine, ki mora preživeti z manj kot 180 evri na družinskega člana, ne gane nikogar. Še najmanj tiste, ki odločajo o sistemski pomoči zanje.

Zato bodo tudi med otroki, ki so poleti s svojimi zgodbami močno presunili tako mlajša vzgojitelja Petro in Roka kot tudi vsega hudega vajena vzgojiteljska veterana Sašo in Borisa, ostali taki, ki bodo v letošnjem šolskem letu lahko le gledali sošolce, ki jedo.


Botrstvo

541 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Na letovanjih že dolgo ni bilo tako hrane željnih otrok kot letos

03.10.2016

Ob znova zavrnjenem predlogu o pravici do brezplačnega šolskega kosila, ki pomeni, da se število upravičenih otrok vsaj do konca tega šolskega leta zelo verjetno ne bo spreminjalo, objavljamo nekaj razmišljanj in izkušenj vzgojiteljev, ki tudi otroke iz Botrstva spremljajo na letovanjih. Kot pravijo, na letovanjih že dolgo ni bilo tako hrane željnih otrok kot letos. Presunjena sta bila tako mlajša spremljevalca Petra in Rok, ki sta le nekaj let starejša od otrok, kot tudi vsega hudega vajena vzgojiteljska veterana Saša in Boris …

Kljub že rezerviranim proračunskim sredstvom številni revni otroci ne bodo jedli brezplačnih kosil

Moram priznati, da sem bila ob dolgoletnih izkušnjah in po toliko letovanjih z otroki prepričana, da že vse vem in da sem že vse videla. A sem bila po letošnjem soočenju z njihovo revščino popolnoma pretresena. Njihove zgodbe so ostale v meni, po letovanju sem potrebovala kakšen teden, da sem nekako razčistila s tem, kar sem doživela. Ponoči nisem spala, premlevala sem podrobnosti in se spraševala, ali sem naredila vse, kar sem lahko. Ti otroci živijo v res nepredstavljivih razmerah. Morda ima kdo občutek, da se razmere pri nas izboljšujejo, a ni tako,” po letošnjih številnih izmenah letovanj niza vtise vzgojiteljska “veteranka” Saša. “Ne le, da so otroci znova prihajali s pomanjkljivo opremo, raztrganimi oblačili in obutvijo, letos nas je presenetil tudi njihov odnos do hrane,” je dodal vzgojitelj Boris. “Že vrsto let nismo imeli tako hrane željnih otrok!

Objokani kuhar

Ko smo se poslavljali, smo se vsi skupaj zahvalili kuharju, ker nas je razvajal. Prišel je k nam v solzah, nas vse objel in rekel: ‘Ste pa imeli res lačne otroke!’ Povedal nam je, da dom sicer sprejme kakšnih 160 ljudi; nas je bilo 97, pa smo pojedli vse, kar so skuhali in kar bi moralo zadostovati za 160 obiskovalcev,” je opisal vzgojitelj Rok, ki je le nekaj let starejši od otrok.

Punčka že zelo dolgo ni jedla solate, ker je doma nimajo

Tudi Petra, njegova vrstnica, je bila presunjena. “V moji skupini so bila majhne punčke, pa so vse hodile po dodatne porcije, celo po nekajkrat, in tudi vse pojedle. Spomnim se deklice, ki je pojedla solato in plašno vprašala, ali morda lahko gre še po eno. Seveda je lahko šla po še eno, pa še eno – na koncu je bil okoli nje kup praznih krožnikov, tako je bila željna solate, ki je doma sploh nimajo. Ni šlo za sladkarije ali kaj prestižnega, le solate ni jedla že ne vem koliko časa. Potem je je vsak dan ob kosilu z užitkom pojedla po pet krožnikov.”

Zdaj lahko jem, a kaj bo doma?

Po trikrat so hodili po hrano, ne glede na to, kaj je bilo za kosilo. V moji skupini ni bilo nikogar, ki bi mu zadostoval en obrok, pojedli so celo veliko več od mene, čeprav sem vsaj pet let starejši. Rekord je bil, ko smo imeli makarone in je eden od fantov šel po porcijo sedemkrat. Ko sem pozneje doma razmišljal o tem, sem si mislil, da si je najbrž delal nekakšno zalogo, češ zdaj lahko jem, a kaj bo doma?” pravi Rok.

Pa ta nejevera, ko jim povemo, da res lahko gredo iskat hrano, kolikorkrat želijo! Kakšen žar je v njihovih očeh, ko dojamejo, da se lahko najedo, da gredo lahko po hrano večkrat zapored …” je dodala Saša.

Dokler tega ne vidiš, si njihove revščine sploh ne moreš predstavljati

Približno tretji dan sem dojela, da si deklice hrano nosijo v sobo. Pazila sem, da ni bil kruh, da ne bi bilo mravelj. Paketke z marmeladami, čokoladnim namazom in drugim so skladiščile v potovalkah, da bi jih lahko odnesle domov, kjer takih stvari očitno nimajo ali pa zelo zelo poredko … Saj poslušamo o revščini otrok in o lakoti, a dokler tega ne vidiš, si sploh ne moreš predstavljati!” je končala Petra.

Kosila še zdaleč nimajo vsi otroci, ki živijo pod pragom revščine

Tega si očitno ne predstavljajo tudi tisti, ki odločajo o tem, koliko otrok bo upravičenih do popolnoma subvencioniranih kosil. O tem so znova odločali prejšnji četrtek.

Toplega obroka še zdaleč nimajo vsi otroci, ki živijo pod pragom revščine: brezplačno kosilo lahko dobijo le osnovnošolci iz tistih družin, v katerih živijo z manj kot 180 EUR na družinskega člana na mesec (oz. sodijo v 1. dohodkovni razred), naslednja dva razreda pa sta upravičena do 70- oziroma 30-odstotnega subvencioniranja. Ta možnost velja od 1. januarja letos. V prvem dohodkovnem razredu jo je izkoristilo skoraj 85 odstotkov družin, v drugih dveh veliko manj. Najbrž zato, ker starši s to možnostjo sploh niso seznanjeni, še verjetneje pa zato, ker ljudje, ki živijo na takšnem minimumu, ne zmorejo niti plačila dela stroškov za kosilo.

Leto dni čakanja na podatke? Nič lažjega!

Predstavniki nevladnih organizacij že dolgo opozarjajo, da je dostopnost toplega obroka za osnovnošolce izrednega pomena in da bi se morale subvencije za ta namen močno zvišati – vsaj toliko, da bi kosilo v šoli lahko dobili vsi otroci, ki živijo pod pragom revščine. Zato so predstavniki Združene levice s podporo nevladnih organizacij znova predlagali zakonsko spremembo, ta pa je prejšnji četrtek v državnem zboru znova doživela odločno nasprotovanje članov odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Ti menijo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo – tudi z utemeljitvijo, da je potreben čas, v katerem naj najprej več staršev izkoristi že obstoječo subvencijo.

Kosilo je tudi vstopnica za popoldansko dogajanje na šoli

Časa bo zdaj veliko, saj možnosti, da bi otroci z družbenega dna kmalu dobili brezplačen topli obrok, do konca šolskega leta skoraj ni več. Čeprav so v proračunu za ta namen že rezervirana sredstva, ki pa se ne porabljajo v celotnem obsegu.

Da so kosila z vidika zdravega razvoja izjemno pomembna, najbrž ni treba utemeljevati. Otrok, ki jim starši ne morejo plačati kosila, najbrž tudi doma ne čaka polnovreden, kakovosten topel obrok. Znova pa velja poudariti, da je predvsem za otroke iz nižjih razredov OŠ kosilo tudi vstopnica za podaljšano bivanje, v katerem dobijo pomoč pri nalogah, za brezplačne obšolske dejavnosti, ki jih ponujajo šole, in za druženje z vrstniki. Otroci, ki gredo po pouku domov, da ne bi sedeli ob robu jedilnice in gledali sošolcev, ki jedo, se tisti dan ne vračajo več.

V času za premislek odločevalci lahko jedo, otroci pa čakajo na “jasne učinke obstoječega zakona”

Na nekaterih šolah, še posebno na tistih, na katerih je takih otrok malo, nekako nahranijo tudi tiste brez kosil, a to ni sistemska rešitev. V parlamentu in ministrstvih pa zagovarjajo obstoječo in pravijo, da je treba počakati vsaj eno šolsko leto, da bodo jasni učinki zdaj veljavnega zakona. Toda čas teče čisto drugače, če si otrok, ki s tako odločitvijo iz dneva v dan izgublja priložnosti za zdrav razvoj, kot če si odločevalec, ki bo v tem času lahko vsak dan jedel kosilo. In njegovi otroci tudi.

Vsak 10-i osnovnošolec živi v družini, ki ima manj kot 180 evrov na člana

V oddajah, namenjenih podpori Botrstvu, že leta poudarjamo pogubne učinke revščine na otroke, pa tudi to, da je zavedanje njenih dejanskih razsežnosti v javnosti katastrofalno nizko. Podatek, da pod že tako nizko postavljenim pragom revščine živi vsaj 55.000 otrok in da vsak deseti slovenski osnovnošolec izhaja iz družine, ki mora preživeti z manj kot 180 evri na družinskega člana, ne gane nikogar. Še najmanj tiste, ki odločajo o sistemski pomoči zanje.

Zato bodo tudi med otroki, ki so poleti s svojimi zgodbami močno presunili tako mlajša vzgojitelja Petro in Roka kot tudi vsega hudega vajena vzgojiteljska veterana Sašo in Borisa, ostali taki, ki bodo v letošnjem šolskem letu lahko le gledali sošolce, ki jedo.


27.10.2014

Botrstvo Bohinj

V okviru Tedna otroka je Zveza prijateljev mladine Moste - Polje organizirala brezplačni kopalni izlet v vodni park Bohinj.


20.10.2014

Botrstvo:pomen dejavnosti zaključna oddaja

V zaključni oddaji o pomenu obšolskih dejavnosti, ki jih otrokom lahko financirate v okviru projekta Botrstvo, smo ponovno opozorili na zgodbo mladega nadebudnega smučarja Davida ter opozorili, da ste zagotovili sredstva za dejavnosti kar 21 otrok. Hvala vsem, ki pomagate!


13.10.2014

Dejan Zavec je lahko vzgled

Težko otroštvo je pogosta označba razmer, ko otroci živijo bistveno slabše od vrstnikov zatradi hudih materialnih stisk, bolezni ali smrti staršev ali drugih bližnjih, lastnih bolezni, pomanjkanja družinske podpore, ljubezni, vse pogosteje celo osnovnih dobrin kot so hrana, ogrevanje in potrebščine za šolanje. Na srečo imamo tudi pozitivne vzglede ...


06.10.2014

Uršina zgodba

Uršina družina živi brez očeta, a tako rekoč tudi brez mame, ki vseskozi v več izmenah dela slabo plačana dela, da bi le lahko zaslužila dovolj za preživetje svojih deklet. Ne morejo si privoščiti, da bi deklici obiskovali obšolske dejavnosti.


22.09.2014

Davidova zgodba - smučarski talent, finančna stiska

Davida, trinajstletnika iz socialnega dna, so v šolskem športnem krožku poznali predvsem kot tistega, ki se je vanj vpisal zato, da bo tudi tam nagajal in motil druge kot je to počel pri šolskem pouku. Odkar se je prvič postavil na smuči, pa je povsem drugačen – izjemno discipliniran in uspešen smučar tudi na državnih tekmah, ki je veliko uspešnejši tudi v šoli. Za učitelje je njegov primer dokaz, kako zelo lahko šport pomaga otroku v socialni stiski. Smučanje mu pomeni ne le izjemno veselje in razvijanje nedvomnega talenta, pač pa tudi beg od vsega hudega, kar se je dogajalo doma.


08.09.2014

Botrstvo pomen prostočasnih dejavnosti uvod

V oddajah Botrstva bomo v prihodnjih tednih, v času, ko potekajo vpisi v raznolike, a žal vse pogosteje tudi plačljive obšolske dejavnosti , nekoliko bolj intenzivno opozarjali na to, da je udejstvovanje otrok iz socialnega dna v takih dejavnosti izjemno pomembno in daleč od razkošja oz. luksuza. Za otroke, ki iz dneva v dan čutijo neenakost v šoli in ki pogosto doma nimajo prav nobene pomoči pri šolskih obveznosti in so tudi zato v šoli včasih manj uspešni kot bi lahko bili, je to namreč priložnost, da so v nečem pa le boljši tudi od premožnih vrstnikov... Danes pojasnimo, kako je mogoče pomagati nekaterim otrokom, ki po mnenju strokovnih sodelavcev ZPM Ljubljana Moste Polje zaradi že izkazanih talentov ali res hudih socialnih stisk še posebej potrebujejo pomoč pri plačilu dejavnosti.


01.09.2014

Počitnice z donatorskimi sredstvi

Kakšen je bil uspeh zbiranja sredstev za počitnice otrok, vključenih v projekt Botrstvo v Sloveniji? Koliko jih je lahko prav zaradi številnih poslanih SMS-ov in res uspešne dobrodelne dražbe dresa (zdaj tudi uradno) najboljšega evropskega, po mnenju mnogih pa tudi svetovnega nogometaša Cristiana Ronalda, letos prvič videlo morje ter preživelo nekaj počitniških dni v gorah?


11.08.2014

Letovanje v Zambratiji

V Sloveniji je veliko otrok, ki zaradi materialne stiske ne morejo na počitnice, v šolo v naravi ali na tabor. Nekateri med njimi sploh še niso videli morja. Zveza prijateljev mladine Slovenije se je (v sodelovanju z Valom 202) zato domislila projekta Botrstvo v Sloveniji. 131 otrok je tako minuli teden letovalo v Zambratiji v hrvaški Istri. Med temi so bile tudi žrtve poplav iz Obrenovca. V Zambratijo se je odpravila Jana Samsa.


30.06.2014

Letovanja so zelo pomembna

"Prvi dan je najpomembneje, kakšne znamke mobilni telefon je kdo prinesel s seboj. Čez nekaj dni pozabijo ne le, kdo ima najboljšega, ampak tudi, da jih sploh imajo s seboj," opisuje vzgojiteljica Jana enega od pomenov, ki jih ima združevanje otrok iz različnih socialnih okolij na letovanjih, t.i. kolonijah, ki jih organizirajo številna društva, tudi ZPM.


23.06.2014

Botrstvo utrinki zgodb 2013/14

Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.


16.06.2014

Počitnice so tako pomembne!

Letovanja, ki jih pripravljajo tudi različne humanitarne organizacije, so že vrsto let namenjena tako otrokom, ki jim starši take počitnice lahko plačajo, kot tudi tistim, ki morja ali počitnic v gorah ne bi doživeli brez donatorske pomoči. Letos, ko je zaradi zaostrenih pravil med njimi še manj tistih, ki jim je doslej počitniška doživetja omogočala tudi zdravstvena zavarovalnica, pa je za otroke iz socialno ogroženih družin možnosti za počitnikovanje vse manj. Čeprav pogosto slišimo, da tudi v preteklosti marsikdo ni šel na počitnice, pa vseeno preživel in odrasel, tokrat s pomočjo spremljevalk otrok v počitniških kolonijah pojasnjujemo, zakaj je taka počitniška izkušnja dandanes še toliko bolj pomembna.


09.06.2014

Zahvala staršev Špele, Bojana in Jana

Zgodbo Špele, Bojana in Jana so si poslušalci najbrž najbolj zapomnili po tem, da jim njihova mama, poklicna kuharica, ki med delovnikom pripravlja stotine zdravih obrokov v šolski kuhinji, ne more plačati šolskih kosil še za dva svoja šolarja. In čeprav je zaposlen tudi oče in občasno za res majhen honorar dela tudi najstarejši sin, po plačilu najemnine in drugih nujnih stroškov velikokrat zmanjka za najnujnejšo hrano. Kako jim je pomagala radodarna pomoč naših poslušalcev, kaj jih je morda presenetilo, koliko lažje živijo sedaj?


26.05.2014

Pomagate lahko tudi vi!

Glede na znane statistike je v Sloveniji približno 120 tisoč ljudi, ki so revni, kljub temu, da so zaposleni. Ena od avtoric zbornika "Revščina zaposlenih" izr. prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo opozarja, da zaposlitev danes ne pomeni več, da bomo lahko privoščili družino, otroke poslali v vrtec in šolo ter živeli človeka vredno življenje.


19.05.2014

Čeprav oba delata, ni niti za čokolino

Čeprav sta oba starša Mance, Petre, Simona in Luke zaposlena, je zaslužka za manj kot dve minimalni plači, zato je vsemu trudu navkljub pomanjkanje hrane njihov vsakdan. Manca pravi, da jo je strah počitnic, ker že sedaj tople obroke dobijo le v šoli – če odštejemo sladko toplo vodo, v katero za večerjo namakajo star kruh, ki jim ga podarijo v bližnji pekarni. Čokolino je namreč “rezerviran” za najmlajšega, 10-letnega Luko in še on dobi le – vrečko na mesec …


05.05.2014

Vidova zgodba

Najbrž bi bil 18-letni Vid danes med tistimi, ki se že pripravljajo na gimnazijsko maturo, če ne bi pred nekaj leti po spletu nenavadnih okoliščin stanovanjski sklad prodal stanovanja, v katerem je družina živela že pred Vidovim rojstvom. Nov lastnik jih je skorajda prisilil v odkup stanovanja, in ker sta oba starša imela zaposlitev in je bil strošek profitne najemnine skoraj takšen kot obrok kredita, so se odločili zanj. Plačevali so ga tudi, ko je mama izgubila službo in so očetove plače postale vse manjše in neredno izplačane. Ko pa je vsemu trudu navkljub banka začela groziti z deložacijo, je začel honorarno delati tudi takrat 15 letni Vid. Čeprav je še zmeraj prepričan, da je bila odločitev edina mogoča, se še kako zaveda tudi, kaj vse je zaradi nje drugače. In kaj vse še bo, saj bo moral delati tudi v prihodnje – grozi jim namreč vnovična izguba najemniškega stanovanja.


28.04.2014

Petina študentov staršem kupuje hrano in plačuje položnice

Dr. Darjav Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki je sodelovala pri raziskavi o vplicu revščine na družine slovenskih študentov: "Šokantna je ugotovitev, da študentje dajejo svojim staršem. Skoraj petina jih je namreč odgovorila, da, ko prejmejo štipendijo ali kaj zaslužijo, s tem denarjem plačajo kakšno od družinskih položnic ali pa staršem kupijo hrano."


28.04.2014

Petina študentov staršem kupuje hrano in plačuje položnice

Dr. Darjav Zaviršek s Fakultete za socialno delo, ki je sodelovala pri raziskavi o vplicu revščine na družine slovenskih študentov: "Šokantna je ugotovitev, da študentje dajejo svojim staršem. Skoraj petina jih je namreč odgovorila, da, ko prejmejo štipendijo ali kaj zaslužijo, s tem denarjem plačajo kakšno od družinskih položnic ali pa staršem kupijo hrano."


21.04.2014

Lepši časi za Juša, Tima in Aleša

Natanko 55 zgodb otrok in njihovih družin, ki živijo v finančni in socialni stiski, smo nanizali, odkar na Valu 202 podpiramo projekt Botrstvo v Sloveniji. Ta združuje že več kot 3500 otrok iz vseh koncev Slovenije in seveda njihovih botrov, ki jim z mesečno donacijo pomagajo do vsaj nekoliko boljšega življenja. Družinam, predstavljenim v naših zgodbah pa poslušalci vsakič želijo še dodatno pomagati. Prav ta pomoč je družini Juša, Tima in Aleša res korenito spremenila življenje. Še septembra je bilo to povsem drugačno kot je danes.


14.04.2014

Zgodba Lare in Julije

Zgodba o Juliji in Lari je zgodba o dveh sestričnah, a tudi o dveh družinah. Julija, neozdravljivo bolna trinajstletnica, za katero po smrti mamice in hudi invalidnosti očeta skrbi babica, veliko časa preživi s sestrično Laro, njunima mlajšima sestricama in brezposelnima staršema.


07.04.2014

Ne obupajte, pomagajte otrokom!

Dve leti je, odkar s pripovedmi staršev in otrok, vključenih v projekt Botrstvo, v Sloveniji opozarjamo na revščino v številnih družinah. Več kot 3400 botrov z mesečnim prispevkom 30 evrov za otroka skuša te stiske vsaj nekoliko omiliti. In čeprav je botrov več kot so si snovalci projekta v njegovem začetku sploh drznili sanjati, jih trenutno primanjkuje res rekordno veliko.


Stran 24 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov