Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala 100 % subvencija šolskih kosil. A to bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši. Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: »Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.«
Nepravočasno odjavljene obroke bodo starši kljub subvenciji plačali v celoti
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala stoodstotna subvencija šolskih kosil. To bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši.
Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: “Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.”
Šola torej ni pravi naslov samo za poizvedbo, ali je otrok upravičen do subvencije ali ne. Tisti, ki odločbe niso shranili ali pa zaradi spremembe v dohodkih v lanskem letu pričakujejo drugačno odmero socialnih transferjev, morajo po natančnejše informacije k pristojnemu centru za socialno delo. Po telefonu namreč v centrih takšnih podatkov ne bodo dajali. Je pa na spletni strani Ministrstva za delo mogoče preveriti, kdaj vam še veljavna odločba poteče.
Staršem, ki z novim letom dobijo novo odločbo za otroški dodatek oz. druge družinske socialne transferje, bo v pomoč tudi to, da bo na teh odločbah po novem izrecno pisalo, da jim ob prijavi učenca na kosilo pripada subvencija v višini cene kosila. Zapisana je tudi višina subvencije za malico in tudi višina subvencije za malico za dijake.
V novih odločbah bo upravičencem pisalo:
v primeru prijave učenca na malico oziroma kosilo vam na podlagi 25. oziroma 26. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (to se izpiše, če je družina v 1–5 dohodkovnem razredu za otroški dodatek (OD)) in subvencija kosila v višini cene kosila (se izpiše, če je družina v 1–3. dohodkovnem razredu za OD).
V primeru prijave dijaka na malico vam na podlagi 25. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (se izpiše, če je družina v 1–4 dohodkovnem razredu za OD ) oz. 70 % cene malice (se izpiše, če je družina v 5. dohodkovnem razredu za OD) oz. 40 % cene malice (se izpiše, če je družina v 6. dohodkovnem razredu za OD).
Osebna prijava staršev je med drugim pomembna zato, ker s pravico do subvencije prevzemajo tudi odgovornost: “Če otrok ne bodo pravočasno odjavili od malice ali kosila, ki ga ni prevzel, bodo starši kljub subvenciji dolžni plačati polno ceno obroka. Tega dejstvo, da imajo polno subvencijo, ne spremeni,” opozarja mag. Mohorčič.
Čeprav se je v preteklosti kdaj zgodilo, da so starši kljub upravičenosti do subvencije prejeli račun za delno ali celo polno ceno kosila, je šlo za napako v sistemu in starši, ki so na te napake opozorili šolo, teh stroškov seveda niso plačali. Zato naj morebiten posamezni primer, ki je prišel v javnost, staršev nikakor ne odvrne od tega, da otrok ne bi prijavili, poudarja Mohorčič.
In ker so izkušnje iz obdobja delne subvencije pokazale, da je nekateri niso izkoristili zaradi nepoučenosti, bodo na ministrstvu poskrbeli za boljšo informiranost, tudi ob pomoči ravnateljev, šolskih svetovalnih služb in sveta staršev.
Ob tem na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport še poudarjajo, da morebitni že nastali dolg, ki ga imajo starši do šole, nikakor ne sme vplivati na pravico do uveljavljanja pravice do te subvencije kosila. Ali drugače: čeprav imajo starši do šole še neporavnan dolg, otrok nikakor ne sme ostati brez kosila. Nikakor pa nova, čeprav stoodstotna, subvencija ne pomeni, da starši morebitnega že nastalega dolga do šole niso dolžni poravnati.
Zakonsko možnost, da v šoli dobijo kosilo, bodo torej od februarja imeli vsi revni osnovnošolci. Na to, kako pomemben je ta ukrep, smo večkrat opozorili tudi v oddajah, namenjenih v podporo Botrstvu. ZPM Ljubljana Moste Polje, ki ga vodi, pa je bila še z nekaj nevladnimi organizacijami tudi ena od podpisnic javnega poziva poslancem, naj tako zakonsko ureditev, ki se je izkazala za prelomno, podprejo. Prav zaradi poziva so poslanci spremembo zakonodaje tudi potrdili. Pobudnik take zakonske ureditve Milan Jakopovič, predstavnik organizacije Petka za nasmeh, pa je v četrtek zvečer za to prejel naziv osebnost leta časnika Delo.
539 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala 100 % subvencija šolskih kosil. A to bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši. Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: »Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.«
Nepravočasno odjavljene obroke bodo starši kljub subvenciji plačali v celoti
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala stoodstotna subvencija šolskih kosil. To bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši.
Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: “Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.”
Šola torej ni pravi naslov samo za poizvedbo, ali je otrok upravičen do subvencije ali ne. Tisti, ki odločbe niso shranili ali pa zaradi spremembe v dohodkih v lanskem letu pričakujejo drugačno odmero socialnih transferjev, morajo po natančnejše informacije k pristojnemu centru za socialno delo. Po telefonu namreč v centrih takšnih podatkov ne bodo dajali. Je pa na spletni strani Ministrstva za delo mogoče preveriti, kdaj vam še veljavna odločba poteče.
Staršem, ki z novim letom dobijo novo odločbo za otroški dodatek oz. druge družinske socialne transferje, bo v pomoč tudi to, da bo na teh odločbah po novem izrecno pisalo, da jim ob prijavi učenca na kosilo pripada subvencija v višini cene kosila. Zapisana je tudi višina subvencije za malico in tudi višina subvencije za malico za dijake.
V novih odločbah bo upravičencem pisalo:
v primeru prijave učenca na malico oziroma kosilo vam na podlagi 25. oziroma 26. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (to se izpiše, če je družina v 1–5 dohodkovnem razredu za otroški dodatek (OD)) in subvencija kosila v višini cene kosila (se izpiše, če je družina v 1–3. dohodkovnem razredu za OD).
V primeru prijave dijaka na malico vam na podlagi 25. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (se izpiše, če je družina v 1–4 dohodkovnem razredu za OD ) oz. 70 % cene malice (se izpiše, če je družina v 5. dohodkovnem razredu za OD) oz. 40 % cene malice (se izpiše, če je družina v 6. dohodkovnem razredu za OD).
Osebna prijava staršev je med drugim pomembna zato, ker s pravico do subvencije prevzemajo tudi odgovornost: “Če otrok ne bodo pravočasno odjavili od malice ali kosila, ki ga ni prevzel, bodo starši kljub subvenciji dolžni plačati polno ceno obroka. Tega dejstvo, da imajo polno subvencijo, ne spremeni,” opozarja mag. Mohorčič.
Čeprav se je v preteklosti kdaj zgodilo, da so starši kljub upravičenosti do subvencije prejeli račun za delno ali celo polno ceno kosila, je šlo za napako v sistemu in starši, ki so na te napake opozorili šolo, teh stroškov seveda niso plačali. Zato naj morebiten posamezni primer, ki je prišel v javnost, staršev nikakor ne odvrne od tega, da otrok ne bi prijavili, poudarja Mohorčič.
In ker so izkušnje iz obdobja delne subvencije pokazale, da je nekateri niso izkoristili zaradi nepoučenosti, bodo na ministrstvu poskrbeli za boljšo informiranost, tudi ob pomoči ravnateljev, šolskih svetovalnih služb in sveta staršev.
Ob tem na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport še poudarjajo, da morebitni že nastali dolg, ki ga imajo starši do šole, nikakor ne sme vplivati na pravico do uveljavljanja pravice do te subvencije kosila. Ali drugače: čeprav imajo starši do šole še neporavnan dolg, otrok nikakor ne sme ostati brez kosila. Nikakor pa nova, čeprav stoodstotna, subvencija ne pomeni, da starši morebitnega že nastalega dolga do šole niso dolžni poravnati.
Zakonsko možnost, da v šoli dobijo kosilo, bodo torej od februarja imeli vsi revni osnovnošolci. Na to, kako pomemben je ta ukrep, smo večkrat opozorili tudi v oddajah, namenjenih v podporo Botrstvu. ZPM Ljubljana Moste Polje, ki ga vodi, pa je bila še z nekaj nevladnimi organizacijami tudi ena od podpisnic javnega poziva poslancem, naj tako zakonsko ureditev, ki se je izkazala za prelomno, podprejo. Prav zaradi poziva so poslanci spremembo zakonodaje tudi potrdili. Pobudnik take zakonske ureditve Milan Jakopovič, predstavnik organizacije Petka za nasmeh, pa je v četrtek zvečer za to prejel naziv osebnost leta časnika Delo.
Tretje leto zapored tri prostovoljke, Alia (bereš običajno »Alja«) , Ana in Vanja za otroke iz Botrstva z vseh koncev Slovenije organizirajo pomoč trem dobrim možem. Pisemca, namenjena kateremu med njimi, prestrežejo, mu najdejo zanesljivega donatorja in da poskrbijo za to, da bo izpolnjena želja pravočasno našla pot pod smrečico oziroma v prave otroške roke. Letos je bilo takih paketov skoraj 2000, želje pa, kot zmeraj, izjemno raznolike
Kandidati za Ime leta 2015 na Valu 202 so na zaključni prireditvi predstavili tudi svoje poglede na projekt Botrstvo.
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato smo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, pomagali OŠ Veržej.
“Vsi štirje smo morali stati v vrsti in gledati, kako je oči žalil mamo in jo tepel. Nas sicer ni, je pa kakšna prestregla udarec, ko smo branile mamo,” pripovedujejo sestrice Nina, Nuša in Naja o nasilju, ki so ga živele še lani ob tem času. “Vsakogar, ki je prišel na obisk, sem se oklenila in ga prosila, naj nas kam odpelje, ker ne bi rade več živele tukaj,” pove petletna Naja. Letos je mama le zmogla toliko moči, da je kljub grožnjam s smrtjo pred nasilnim partnerjem z otroki uspela pobegniti. A so se v iskanju stalnejšega in varnejšega doma morali seliti daleč stran, letos so se selili že štirikrat, najstarejši Žiga pa je moral v dijaški dom. Tega si skuša sam plačevati tudi z nočnim honorarnim delom, saj mama zaradi operacije, s katero so ji komaj rešili življenje, ostaja brez zaposlitve. In vse je najbolj strah, da bi jih zdaj, ko so končno našle prijetno najemniško stanovanje, prav pomanjkanje denarja prisililo v vnovično selitev …
Pogovor z Anito Ogulin,predsednico ZPM Moste, o tem, kako so se v teh petih letih stiske družin spremenile in kakšne trajnejše posledice revščina že pušča na otrokih.
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic za številne otroke sicer res razmeroma lahko dostopne, a jih zaradi popularnosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne, izpodrivajo jih drugi mediji, ki vsebinsko otrokom le stežka nadomestijo izkušnjo kot je samostojno branje knjig. In te so tudi za otoke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar minulem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Kar tretjina šolarjev v Hong Kongu ima izjemno slabo izobražene starše, pa kljub temu otroci dosegajo boljše rezultate pismenosti kot slovenski šolarji, ki jim pri šolskih obveznosti pogosto močno pomagajo starši. Kaj se šele dogaja s tistimi otroki, ki tovrstne pomoči nimajo, koliko na njihov šolski uspeh in razvoj potencialov vpliva, če živijo še v materialno nevzpodbudnem okolju, če so prikrajšani za možnost izletov, ekskurzij, obiskovanja predstav in jih nihče prav ne spodbuja k prebiranju knjig? Kako drugače otroke iz takih družin obravnavajo učitelji, kakšno popotnico za boljši uspeh in tudi boljšo pismenost jim lahko da okolje?
Na boljše možnosti za razvoj dokazano močno vpliva tudi dostopnost do knjig, zato bomo s povabilom poslušalcem, naj darujejo knjige, ki jih njihovi otroci in mladostniki ne potrebujejo več, poskušali pomagati eni od prav posebnih osnovnih šol.
Razmišljanje ene od boter v projektu Botrstvo, ki je bila nekoč tudi sama v socialni stiski, zdaj pa pomaga drugim.
Ločitev staršev, šest selitev v enem letu, nato vrnitev v nekdanje okolje, ki pa ga ni več želelo sprejeti, pa prometna nesreča, zaradi katere je očetovo življenje dolgo viselo na nitki, vse to je bilo preveč za osnovnošolca Adriana, ki je svoje stiske skušal končati na najbolj tragičen način. Zdaj skuša zaživeti na novo, a mu huda finančna stiska grozi, da bo morda že letos moral znova zamenjati šolo in okolje, v katerem se dobro počuti.
Da dosežemo, da otrok pomaga otroku ne potrebujemo veliko. A namen je dosežen, če to stori večkrat in z veseljem. Neja Jerant je obiskala vrtec Galjevica, kjer tovrstnega veselja ne manjka. Na pobudo mamice enega izmed otrok, se je vzgojiteljica v času tedna otroka odločila, da bodo otroci, seveda s pomočjo staršev, poskušali nabrati čim več stvari, ki jih socialno ogroženi otroci potrebujejo.
Vse od začetka šolskega leta smo v oddajah Botrstva opozarjali na pomen zunajšolskih dejavnosti in razvoja talentov socialno ogroženih otrok ter nizali argumente, zakaj z izgubljenimi talenti izgublja tudi družba kot celota. Ta teden z akcijo zaključujemo.
Lani spomladi smo predstavili zgodbo Julije in Lare, dveh sestričen, ki je bila hkrati tudi zgodba o dveh družinah, saj neozdravljivo bolna Julija, za katero po smrti mamice in hudi invalidnosti očeta skrbi babica, veliko časa preživi z Larino družino.Čeprav Juliji nihče ne more pozdraviti bolezni, ste poslušalci izdatno pripomogli, da še poldrugo leto kasneje obe družini živita veliko lažje.
Botrska zgodba je tokrat namenjena skritemu brezdomstvu, tudi pri otrocih.
Ves september smo v naših oddajah s pripovedmi otrok in utemeljitvami strokovnjakov opozarjali na to, kako pomemben je razvoj talentov in zakaj s tem, ko se otroci ne morejo vključiti v plačljive dejavnosti, izgubljamo tudi kot družba. Ta teden sledi še zadnje dejanje, ki bo pripomoglo k finančni podpori mladih športnih talentov: dobrodelna dražba rumene majice zmagovalca letošnje dirke Tour de France Chrisa Frooma. In najprej zgodba o tem, kako je ta izjemno dragocena majica zmagovalca najpomembnejše dirke na svetu sploh prišla do nas.
Opozorjamo na pomen dostopnosti do prostočasnih dejavnosti za otroke iz socialno šibkih okolij, tokrat posebej opozarjamo na šport.
Ob številnih stroških, ki jih prinaša novo šolsko leto in prihajajoča jesen, so izdatki za prostočasne dejavnosti tisti, ki prvi odpadejo iz družinskih proračunov. Toda tudi otroci iz socialno najšibkejših okolij so polni talentov in si neizmerno želijo biti športniki, glasbeniki, pevci, zelo si želijo biti uspešni in svojim talentom in veščinami vsaj na teh področjih biti enakovredni premožnim vrstnikom.
“Komaj sva čakala, da bo prišel dan, ko bova šla na morje,” še v bratčevem imenu pove Matej, ki se je pred dnevi vrnil s svoje edine letošnje počitniške dogodivščine. “Moj najboljši prijatelj je postal Tim, skupaj sva lovila rake, polžke in školjke in plavala.“ “Imeli smo odlične vzgojitelje, vrstniki so bili prijazni. Igrali smo namizne igre, uživali na plaži, plavali, skakali s pomola, zvečer pa smo imeli različne programe – ples, športne in olimpijske igre, pa iskanje nadarjenih in ,poroke’. Super je bilo, fenomenalno!” podoživlja svoja doživetja prikupna najstnica Sara, ki je na letovanju spletla številna nova prijateljstva.
Neveljaven email naslov