Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala 100 % subvencija šolskih kosil. A to bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši. Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: »Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.«
Nepravočasno odjavljene obroke bodo starši kljub subvenciji plačali v celoti
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala stoodstotna subvencija šolskih kosil. To bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši.
Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: “Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.”
Šola torej ni pravi naslov samo za poizvedbo, ali je otrok upravičen do subvencije ali ne. Tisti, ki odločbe niso shranili ali pa zaradi spremembe v dohodkih v lanskem letu pričakujejo drugačno odmero socialnih transferjev, morajo po natančnejše informacije k pristojnemu centru za socialno delo. Po telefonu namreč v centrih takšnih podatkov ne bodo dajali. Je pa na spletni strani Ministrstva za delo mogoče preveriti, kdaj vam še veljavna odločba poteče.
Staršem, ki z novim letom dobijo novo odločbo za otroški dodatek oz. druge družinske socialne transferje, bo v pomoč tudi to, da bo na teh odločbah po novem izrecno pisalo, da jim ob prijavi učenca na kosilo pripada subvencija v višini cene kosila. Zapisana je tudi višina subvencije za malico in tudi višina subvencije za malico za dijake.
V novih odločbah bo upravičencem pisalo:
v primeru prijave učenca na malico oziroma kosilo vam na podlagi 25. oziroma 26. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (to se izpiše, če je družina v 1–5 dohodkovnem razredu za otroški dodatek (OD)) in subvencija kosila v višini cene kosila (se izpiše, če je družina v 1–3. dohodkovnem razredu za OD).
V primeru prijave dijaka na malico vam na podlagi 25. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (se izpiše, če je družina v 1–4 dohodkovnem razredu za OD ) oz. 70 % cene malice (se izpiše, če je družina v 5. dohodkovnem razredu za OD) oz. 40 % cene malice (se izpiše, če je družina v 6. dohodkovnem razredu za OD).
Osebna prijava staršev je med drugim pomembna zato, ker s pravico do subvencije prevzemajo tudi odgovornost: “Če otrok ne bodo pravočasno odjavili od malice ali kosila, ki ga ni prevzel, bodo starši kljub subvenciji dolžni plačati polno ceno obroka. Tega dejstvo, da imajo polno subvencijo, ne spremeni,” opozarja mag. Mohorčič.
Čeprav se je v preteklosti kdaj zgodilo, da so starši kljub upravičenosti do subvencije prejeli račun za delno ali celo polno ceno kosila, je šlo za napako v sistemu in starši, ki so na te napake opozorili šolo, teh stroškov seveda niso plačali. Zato naj morebiten posamezni primer, ki je prišel v javnost, staršev nikakor ne odvrne od tega, da otrok ne bi prijavili, poudarja Mohorčič.
In ker so izkušnje iz obdobja delne subvencije pokazale, da je nekateri niso izkoristili zaradi nepoučenosti, bodo na ministrstvu poskrbeli za boljšo informiranost, tudi ob pomoči ravnateljev, šolskih svetovalnih služb in sveta staršev.
Ob tem na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport še poudarjajo, da morebitni že nastali dolg, ki ga imajo starši do šole, nikakor ne sme vplivati na pravico do uveljavljanja pravice do te subvencije kosila. Ali drugače: čeprav imajo starši do šole še neporavnan dolg, otrok nikakor ne sme ostati brez kosila. Nikakor pa nova, čeprav stoodstotna, subvencija ne pomeni, da starši morebitnega že nastalega dolga do šole niso dolžni poravnati.
Zakonsko možnost, da v šoli dobijo kosilo, bodo torej od februarja imeli vsi revni osnovnošolci. Na to, kako pomemben je ta ukrep, smo večkrat opozorili tudi v oddajah, namenjenih v podporo Botrstvu. ZPM Ljubljana Moste Polje, ki ga vodi, pa je bila še z nekaj nevladnimi organizacijami tudi ena od podpisnic javnega poziva poslancem, naj tako zakonsko ureditev, ki se je izkazala za prelomno, podprejo. Prav zaradi poziva so poslanci spremembo zakonodaje tudi potrdili. Pobudnik take zakonske ureditve Milan Jakopovič, predstavnik organizacije Petka za nasmeh, pa je v četrtek zvečer za to prejel naziv osebnost leta časnika Delo.
539 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala 100 % subvencija šolskih kosil. A to bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši. Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: »Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.«
Nepravočasno odjavljene obroke bodo starši kljub subvenciji plačali v celoti
Februarja začne veljati spremenjena zakonodaja o subvencioniranju šolskih kosil, k čemur je delček prispeval tudi projekt Botrstvo. Tistim otrokom, ki živijo pod uradnim pragom revščine, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana sodi v prvi, drugi ali tretji dohodninski razred, bo namreč od 1. februarja pripadala stoodstotna subvencija šolskih kosil. To bo veljalo le za otroke, ki jih bodo h kosilu prijavili starši.
Šole namreč tega namesto njih ne bodo mogle narediti, čeprav družine in njihovo stisko dobro poznajo, pojasnjuje direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo mag. Gregor Mohorčič: “Šola namreč nima podatkov o tem, ali otroku subvencija pripada ali ne. Šele ko starši otroka prijavijo, se sistem našega ministrstva poveže s tistim na MDDZSEM, od katerega tako informacijo pridobi.”
Šola torej ni pravi naslov samo za poizvedbo, ali je otrok upravičen do subvencije ali ne. Tisti, ki odločbe niso shranili ali pa zaradi spremembe v dohodkih v lanskem letu pričakujejo drugačno odmero socialnih transferjev, morajo po natančnejše informacije k pristojnemu centru za socialno delo. Po telefonu namreč v centrih takšnih podatkov ne bodo dajali. Je pa na spletni strani Ministrstva za delo mogoče preveriti, kdaj vam še veljavna odločba poteče.
Staršem, ki z novim letom dobijo novo odločbo za otroški dodatek oz. druge družinske socialne transferje, bo v pomoč tudi to, da bo na teh odločbah po novem izrecno pisalo, da jim ob prijavi učenca na kosilo pripada subvencija v višini cene kosila. Zapisana je tudi višina subvencije za malico in tudi višina subvencije za malico za dijake.
V novih odločbah bo upravičencem pisalo:
v primeru prijave učenca na malico oziroma kosilo vam na podlagi 25. oziroma 26. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (to se izpiše, če je družina v 1–5 dohodkovnem razredu za otroški dodatek (OD)) in subvencija kosila v višini cene kosila (se izpiše, če je družina v 1–3. dohodkovnem razredu za OD).
V primeru prijave dijaka na malico vam na podlagi 25. člena ZUPJS pripada subvencija malice v višini cene malice (se izpiše, če je družina v 1–4 dohodkovnem razredu za OD ) oz. 70 % cene malice (se izpiše, če je družina v 5. dohodkovnem razredu za OD) oz. 40 % cene malice (se izpiše, če je družina v 6. dohodkovnem razredu za OD).
Osebna prijava staršev je med drugim pomembna zato, ker s pravico do subvencije prevzemajo tudi odgovornost: “Če otrok ne bodo pravočasno odjavili od malice ali kosila, ki ga ni prevzel, bodo starši kljub subvenciji dolžni plačati polno ceno obroka. Tega dejstvo, da imajo polno subvencijo, ne spremeni,” opozarja mag. Mohorčič.
Čeprav se je v preteklosti kdaj zgodilo, da so starši kljub upravičenosti do subvencije prejeli račun za delno ali celo polno ceno kosila, je šlo za napako v sistemu in starši, ki so na te napake opozorili šolo, teh stroškov seveda niso plačali. Zato naj morebiten posamezni primer, ki je prišel v javnost, staršev nikakor ne odvrne od tega, da otrok ne bi prijavili, poudarja Mohorčič.
In ker so izkušnje iz obdobja delne subvencije pokazale, da je nekateri niso izkoristili zaradi nepoučenosti, bodo na ministrstvu poskrbeli za boljšo informiranost, tudi ob pomoči ravnateljev, šolskih svetovalnih služb in sveta staršev.
Ob tem na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport še poudarjajo, da morebitni že nastali dolg, ki ga imajo starši do šole, nikakor ne sme vplivati na pravico do uveljavljanja pravice do te subvencije kosila. Ali drugače: čeprav imajo starši do šole še neporavnan dolg, otrok nikakor ne sme ostati brez kosila. Nikakor pa nova, čeprav stoodstotna, subvencija ne pomeni, da starši morebitnega že nastalega dolga do šole niso dolžni poravnati.
Zakonsko možnost, da v šoli dobijo kosilo, bodo torej od februarja imeli vsi revni osnovnošolci. Na to, kako pomemben je ta ukrep, smo večkrat opozorili tudi v oddajah, namenjenih v podporo Botrstvu. ZPM Ljubljana Moste Polje, ki ga vodi, pa je bila še z nekaj nevladnimi organizacijami tudi ena od podpisnic javnega poziva poslancem, naj tako zakonsko ureditev, ki se je izkazala za prelomno, podprejo. Prav zaradi poziva so poslanci spremembo zakonodaje tudi potrdili. Pobudnik take zakonske ureditve Milan Jakopovič, predstavnik organizacije Petka za nasmeh, pa je v četrtek zvečer za to prejel naziv osebnost leta časnika Delo.
Številna ponižanja za Roka in Tejo, potem ko sta starša ostala brez dela zaslužka.
Jeseni smo med zgodbami otrok iz projekta Botrstvo predstavili zgodbo šestnajstletnega Jake, desetletnega Nejca in prvošolčka Ažbeta. Pripovedovala jo je njihova mama, ki s svojo minimalno plačo ni mogla zagotoviti niti hrane in kurjave, pridnim šolarjem pa ne vseh potrebščin za novo šolsko leto. Nekaj mesecev pozneje je njihovo življenje lepše ...
Petnajstletni Klemen je fant z večjimi težavami v telesnem in duševnem razvoju. Toda to ni le zgodba o njem, pač pa tudi o tem, kako neizprosno uničujoča je dolgotrajna brezposelnost njegovih staršev, delovnih invalidov, ki po letih pomanjkanja in vztrajanja v tej brezizhodni finančni stiski ne najdeta več smisla.
Zgodba Gašperja, Monike in Marka. Zgodbo smo ob objavi, junija lani, naslovili: »Morda je to moje zadnje poletje«. Naslov je žal bil preroški. Mamica treh otrok je pred dnevi izgubila boj z boleznijo.
"Ko učiteljica reče, da bomo kmalu šli na izlet, mi gre kar na jok. Sošolci gredo, jaz pa tisti dan »zbolim«, ker nimamo denarja. Težko se učim, ker nenehno mislim na to, kdaj se bomo morali izseliti in tudi počitnic se prav nič ne veselim: spet nas bo zeblo in jedli bomo kvečjemu enkrat na dan. Sošolci nas zafrkavajo, da smo kmetavzi, ker imamo ponošena oblačila, pa tudi sicer nas kar izločijo iz družbe. Morda tudi zato, ker nihče od nas ne more trenirati športov, ki nas veselijo. S sestrico kimona še vedno hraniva v omari – morda pa bo kdaj taka sreča, da bi lahko začeli spret trenirati ...," pripoveduje 11- letna Maja, najstarejša deklica med petimi otroki družine, ki je do začetka krize živela povsem običajno življenje in nikoli ni prosila za pomoč. Zdaj je vse drugače.
"Ko učiteljica reče, da bomo kmalu šli na izlet, mi gre kar na jok. Sošolci gredo, jaz pa tisti dan »zbolim«, ker nimamo denarja. Težko se učim, ker nenehno mislim na to, kdaj se bomo morali izseliti in tudi počitnic se prav nič ne veselim: spet nas bo zeblo in jedli bomo kvečjemu enkrat na dan. Sošolci nas zafrkavajo, da smo kmetavzi, ker imamo ponošena oblačila, pa tudi sicer nas kar izločijo iz družbe. Morda tudi zato, ker nihče od nas ne more trenirati športov, ki nas veselijo. S sestrico kimona še vedno hraniva v omari – morda pa bo kdaj taka sreča, da bi lahko začeli spret trenirati ...," pripoveduje 11- letna Maja, najstarejša deklica med petimi otroki družine, ki je do začetka krize živela povsem običajno življenje in nikoli ni prosila za pomoč. Zdaj je vse drugače.
»Že pri vpisu v glasbeno pripravnico sva bila v dvomih, ali naj deklici to omogočiva, saj smo v hudih finančnih težavah. In tak vpis seveda pomeni še dodatno finančno breme vsak mesec." Kajina starša sta se vseeno odločila, da deklici omogočita glasbeno izobrazbo. Tudi zato, ker je sama v otroštvu močno občutila, kako hudo je, če zaradi finančne stiske ne moreš početi stvari, ki te tako izrazito veselijo, mama vztraja pri odločitvi: »Prepričana sem, da ne glede na finančno stisko družine, otrokom moramo nekako omogočiti, da lahko počnejo stvari, ki jih veselijo. Otroci niso krivi za razmere, v katerih živijo ..."
Nekaj mesecev po Špelinem rojstvu so zdravniki ugotovili, da ima tumor v medenični votlini. Dolgoletna skrb za tako bolnega otroka je družini povsem spremenila življenje.
Prav nobena od desetih družin otrok iz projekta Botrstvo ni ostala brez vaše pomoči.
Ko se je naša poslušalka Alia konec leta 2012 odločila za obdarovanje treh deklic iz zgodbe Botrstva na Valu 202, si tudi slučajno ni predstavljala, da bo njeno drobno dejanje letos preraslo v zares velik projekt obdarovanja otrok z vseh koncev Slovenije.
Sapramiška je uradna glasnica projekta Botrstvo. Potuje po vsej Sloveniji, povabijo jo z namenom, da bi se glas o Botrstvu lažje širil tako med tiste, ki bi pomoč potrebovali, kot med tiste, ki jim jo morda lahko ponudijo.
Družina Bojana, Špele in Jana se je v iskanju nižje najemnine selila že neštetokrat. Kljub temu postajajo najnujnejši stroški za bivanje neobvladljivo visoki. Ogovorna in skrbna starša zato kljub dvema plačama ne moreta družini zagotoviti niti hrane. Čeprav – kot v posmeh - mama v službi vse dneve skrbi za to, da imajo otroci zdrave in redne obroke. Vendar ne njeni.
Študentje Ekonomske fakultete so s posebnim projektom že drugič zbirali sredstva za tri družine v stiski.
6-letni Leon in 18-letna Maja živita sama z očetom, saj mama ni več mogla zdržati pritiska finančnega dna. Oče je namreč po nekaj letih vodenja zelo uspešnega podjetja, ko ga je poslovni partner čez noč okradel za vse, kar je ustvaril , ostal brez vsega in na cesti.
“Tukaj imamo iz tedna v teden več ljudi, tudi več kot 80 jih pride v enem samem dnevu po paket hrane, detergentov, plenic, skratka vsega, kar nam posamezniki in podjetja podarijo. Zelo so zadovoljni in veseli in komaj čakajo, da lahko pridejo. Žal le enkrat na mesec …,” je ob koncu dneva, ko je že zmanjkalo hrane za vse, ki so prišli po pomoč, povedala Nina Balent, sodelavka ZPM Ljubljana Moste Polje. Nina je med tistimi sodelavci, ki vsak teden pred podelitvijo pomoči skrbno preverjajo dokumentacijo, potrdila in priporočila. Še pred nekaj leti so ljudje k njim prihajali predvsem po rabljena oblačila in obutev, stiska pa je tudi moščanske humanitarce pripeljala do tega, da so mestno občino Ljubljana prosili za dodatne prostore in zdaj v ulici z več kot pomenljivim pomenom, v Proletarski, s pomočjo donatorjev skušajo pomagati tudi lačnim.
Zgodba sedmošolca Amadeja, srednješolca Aleša in njune mame je taka kot zgodba mnogih, ki so zaradi bolezni, ločitve in izgube službe začeli izgubljati bitko z vsakodnevnimi stroški in krediti, najetimi v srečnejših časih. Na vratih se zdaj vrstijo rubežniki, čez nekaj dni bo njihov dom že na dražbi, družina pa nima kam …
Prav vse družine, ki jih spoznavate v naših zgodbah v podporo projektu Botrstvo, spremljamo še dolgo po objavi. Nekaterim se življenje res popolnoma spremeni, nekaterim je vsaj za nekaj časa olajšano, nekatere imajo tudi stiske in težave, ki jih še tako radodarna pomoč ne more povsem rešiti. Med njimi je zgodba sedmošolke Eme. Ko smo njeno družino obiskali to pomlad, jih skrbela vse večja finančna stiska, plačevanje najemnine in vsaj osnovnih življenjskih stroškov, pa tudi mamina bolezen, za katero je izvedela nekaj tednov pred našim obiskom.
Maša je 13-letnica, navdušena športnica. Klemen in Tilen pa sta njena bratca, 8-mesečna dvojčka, ki zaradi mnogo prezgodnjega rojstva potrebujeta ogromno dodatne nege. Oba starša sta izgubila zaposlitev, najprej zaradi tvegane nosečnosti mama, takoj po rojstvu sinov pa še oče. Družina živi v najemniškem stanovanju in ima le nizke socialne prihodke. Po plačilu nujnih stroškov, ki jim zagotavlja streho nad glavo, tako že zmanjka …
13-letni Erik in njegova 4-letna sestrica sta kljub očetovi zaposlitvi pogosto ostajala tudi brez hrane. Ko smo jih obiskali maja letos, je družina je životarila ob vse večjih dolgovih in živela v hladnem najemniškem stanovanju, v katerem je vlaga kar tekla po stenah in se zažirala v zdravje in tudi v oblačila. Zaradi tega vonja so Erika vrstniki pogosto zasmehovali in izločali iz družbe, češ da je jamski človek. Vse to je občutljivega najstnika pripeljalo do poskusa samomora in priznanja, da o končanju življenja pogosto razmišlja. Le nekaj dni po objavi zgodbe, so zaživeli povsem drugačno življenje.
Neveljaven email naslov