Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomoč pri grožnji z izgubo strehe nad glavo, pa trnova pot do pridobitve socialnih pravic, pritožbe zoper odločbe CSD, ukrepi glede neizdaje odločb v zakonitem roku, pomoč in svetovanje pri vložitvi vlog za osebni stečaj so najpogostejše težave, zaradi katerih so socialno ogroženi v minulih 4 letih iskali pomoč pri projketu Botrtvo – brezplačna pravna pomoč.
V tem času, ko so svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, je ekipa pravnikov dosegala tudi pomembne zmage na sodišču, ki kot precedenčne sodbe lahko pomagajo vsem, ki se znajdejo v podobnih težavah.
Gostji: družina, ki je na sodišču dobila precedenčno pravno bitko za stanovanje in vodja projketa Nina Zidar Klemenčič
Svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, trikrat tedensko tudi prek brezplačne telefonske številke 080 1432
“Popolnoma si nemočen. Institucije? Vrata so povsod zaprta, lahko greš jamrat, jokat, grozit s samomorom, nič ne pomaga, nikogar ne gane! Nihče ti sploh ne verjame, da si res v stiski in da nimaš. Da se ne afnaš in da ne plačaš, ker pač nočeš. Da v resnici vsak dan tehtaš, ali bodo otroci jedli in šli v šolo ali pa boš pač plačal kakšen strošek. Bila sem prepričana, da tako ali tako ni nikogar, ki bi ti pomagal, da si sam v tem,” stisko svoje družine opisuje mama, ki ji je s pomočjo Brezplačne pravne pomoči (BPP) projekta Botrstvo pozneje le uspelo rešiti dom.
Pomoč so prvič poiskali, ko je stanovanjski sklad prek sodišča že terjal izselitev iz neprofitnega stanovanja, čeprav so takrat s humanitarno pomočjo dolg že poravnali. Na prvi stopnji so tožbo izgubili in se kljub pičlemu upanju v zmago ob pomoči BPP pritožili. In na drugi stopnji tudi uspeli!
“Ko me je odvetnica poklicala in povedala, da smo uspeli, sem sepočutila, kot bi zadeli na lotu! Stanovanje in streha nad glavo sta res izjemno pomembna, če je to zagotovljeno, vse drugo nekako zmoremo! Če sem prej prejokala neštete noči in živela na robu blaznosti, sem zdaj bistveno bolj mirna, celotna družina živi povsem drugače, čeprav seveda s tako nizkimi plačami še vedno živimo na robu.”
Čeprav sama do obisti pozna grozljiv in hromeč občutek nemoči in sramu, da nisi sposoben preživeti družine in da potrebuješ pomoč, po tej celotni izkušnji ve, da brez takojšnjega ukrepanja in iskanja pomoči stanovanja ne bi imeli več: “Apeliram na vse, naj jih ne bo sram, naj jih ne potre, naj iščejo pomoč in gredo zmagi naproti. Zmeraj se najdejo ljudje in ustanove, ki so pripravljeni pomagati. Tudi sama sem bila prepričana, da jih ni, zdaj pa verjamem, da se da, če se le pravočasno zganeš. Torej pojdite po pomoč, rešujte sebe in svojo družino!”
Sogovorničin primer je eden od več kot 750, ki so jim v projektu brezplačne pravne pomoči pri botrstvu ponudili konkretno pravno pomoč. Čeprav je le eden od sto uspešno rešenih, pa je posebej pomemben, ker je precedenčen, kar pomeni, da odločitev, ki jo je prav na njihovem primeru sprejelo drugostopenjsko sodišče, v pomoč vsem, ki so se znašli pred izgubo stanovanja, pojasnjuje vodja projekta brezplačne pravne pomoči odvetnica Nina Zidar Klemenčič: “Ta primer je pomemben zlasti z vidika interpretacije 104. člena zakonika, saj je sodišče odločilo, da v primeru, ko je stranka obvestila sklad, da je nastala neka izjemna okoliščina in ga prosila za podaljšanje roka za plačilo dolga, bi stanovanjski sklad moral razumeti socialno stisko in bi moral ukrepati ter pomagati družini (npr. z zamenjavo stanovanja z manjšim), saj “neukrepanje, temveč birokratsko vztrajanje pri zahtevi po odpovedi najemne pogodbe ter prisilni izselitvi pomeni ravno to, da stanovanjski sklad ni ravnal zakonito ter v skladu s svojimi zakonskimi dolžnosti glede ukrepanja pri reševanju ter pomoči družinam v stiski”.
Sodišče je torej zakon interpretiralo pravilno, skladno s tem, da stanovanjski sklad ni neka zasebna gospodarska družba, ampak ima še dodatna pooblastila in del tega je tudi naloga, da mora v primeru, ko se zgodijo neke izredne okoliščine, ogroženim družinam pomagati.
Ta dobljena tožba je pomembna za vsakogar, ki se zaradi nekih izrednih dogodkov (smrt družinskega člana, izguba službe, invalidnost…) znajde v izrednih razmerah, zaradi katerih svojih obveznosti ne more plačevati. Je pa pri tem pomembno, da o tem nemudoma obvesti sklad, saj v tem primeru sklad ne more odstopiti od pogodbe. Prej omenjena, dobljena pravnomočna sodba se tukaj lahko uporabi v njegov prid. Če tega ne zna storiti sam, naj se obrne na naš projekt in mu bomo pomagali sestaviti, svetuje odvetnica.
A ta precedenčna sodba bo lahko v pomoč le tistim, ki začnejo pravočasno reševati svoje probleme, ki se odzivajo na opomine in so v vlogi dolžnika kar se da dejavni. Zamujeni roki so namreč največji, a še vedno najpogostejši problem. V primeru pravočasnega odziva pa se da doseči marsikaj. In to velja za vse vrste dolgov, ki nastajajo, opozarja Nina Zidar Klemenčič: “Veliko je primerov, ko so ‘socialne klavzule’, ki onemogočajo odklop elektrike, vode ipd., že vključene v zakon. Vendar je treba to uveljavljati na pravilen način, in če se posameznik odzove takoj, je mogoče veliko pomagati.”
Za nasvete, kako se lotiti take komunikacije z upniki, centri za socialno delo in drugimi ustanovami, kdaj in kako zaprositi za kakšno pomoč, kdaj se pritožiti ipd, socialno ogroženim družinam so že polna štiri leta na voljo na brezplačnih posvetovanjih, v lažjih primerih pa tudi v telefonskih pogovorih vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.00 in 11.00 na brezplačni telefonski številki 080 1432.
Po štirih letih izkušenj odvetnica pravi, da je kljub številnim posredovanjem, dobljenim primerom in javnim opozorilom eden od večjih problemov predvsem to, da se ne spreminja odnos institucij do ljudi na socialnem dnu: “Mislim, da bi težko govorili, da so se ti pristopi zelo spremenili. Pri deložacijah so največje spremembe nastale šele potem, ko nam je javnim stanovanjskim skladom na sodiščih uspelo dokazati, da obstajajo tudi dolžnosti, ki jih morajo narediti. A tukaj imam bolj občutek, da je šlo za argument moči, ki jo je dalo našim argumentom sodišče. Ker se zdaj morda malce bojijo, je ta odnos malce drugačen. Nimam pa občutka v odnosu do reševanja te problematike, da bi od vodstev teh institucij oz. z državnega vrha prišel impulz, da je ljudem treba pomagati. Zlahka dobiš občutek, da se vse institucije, ki so vezane na proračun, vedejo predvsem kot varuhi proračuna, ne pa da so tam zato, da ljudje lahko uresničijo svoje pravice. To je zame velik konflikt. V nekaterih primerih vidimo, da odtekajo milijoni in milijarde proračunskega denarja brez kakršnega koli problema, pri ‘malem človeku’ pa se postavijo na okope. In to je v bistvu nerazumno,” ocenjuje vodja BPP pri projektu Botrstvo Nina Zidar Klemenčič.
A dokler se v temelju ne bo spremenila sistemska pomoč oz. miselnost njenih izvajalcev, ki bi morali zagotoviti dostopnost do pravic prav vsem in ne le tistim, ki znajo in zmorejo vztrajati v boju s sistemom, bodo tudi projekti, kot je Brezplačna pravna pomoč pri projektu Botrstvu, nujni.
Botrstvo pa se tudi sicer močno trudi prav za boljšo sistemsko pomoč. Ob lastnih pogostih pobudah k spremembi zakonodaje se odziva tudi na javne razprave: pred dnevi tudi na zakon o obsegu zdravstvenih pravic, ki ima na življenje družin iz socialnega dna pomemben vpliv. Prav danes pa se bodo predstavniki Botrstva v Ljubljani sešli tudi s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice dr. Nilsom Muižniekom.
539 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Pomoč pri grožnji z izgubo strehe nad glavo, pa trnova pot do pridobitve socialnih pravic, pritožbe zoper odločbe CSD, ukrepi glede neizdaje odločb v zakonitem roku, pomoč in svetovanje pri vložitvi vlog za osebni stečaj so najpogostejše težave, zaradi katerih so socialno ogroženi v minulih 4 letih iskali pomoč pri projketu Botrtvo – brezplačna pravna pomoč.
V tem času, ko so svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, je ekipa pravnikov dosegala tudi pomembne zmage na sodišču, ki kot precedenčne sodbe lahko pomagajo vsem, ki se znajdejo v podobnih težavah.
Gostji: družina, ki je na sodišču dobila precedenčno pravno bitko za stanovanje in vodja projketa Nina Zidar Klemenčič
Svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, trikrat tedensko tudi prek brezplačne telefonske številke 080 1432
“Popolnoma si nemočen. Institucije? Vrata so povsod zaprta, lahko greš jamrat, jokat, grozit s samomorom, nič ne pomaga, nikogar ne gane! Nihče ti sploh ne verjame, da si res v stiski in da nimaš. Da se ne afnaš in da ne plačaš, ker pač nočeš. Da v resnici vsak dan tehtaš, ali bodo otroci jedli in šli v šolo ali pa boš pač plačal kakšen strošek. Bila sem prepričana, da tako ali tako ni nikogar, ki bi ti pomagal, da si sam v tem,” stisko svoje družine opisuje mama, ki ji je s pomočjo Brezplačne pravne pomoči (BPP) projekta Botrstvo pozneje le uspelo rešiti dom.
Pomoč so prvič poiskali, ko je stanovanjski sklad prek sodišča že terjal izselitev iz neprofitnega stanovanja, čeprav so takrat s humanitarno pomočjo dolg že poravnali. Na prvi stopnji so tožbo izgubili in se kljub pičlemu upanju v zmago ob pomoči BPP pritožili. In na drugi stopnji tudi uspeli!
“Ko me je odvetnica poklicala in povedala, da smo uspeli, sem sepočutila, kot bi zadeli na lotu! Stanovanje in streha nad glavo sta res izjemno pomembna, če je to zagotovljeno, vse drugo nekako zmoremo! Če sem prej prejokala neštete noči in živela na robu blaznosti, sem zdaj bistveno bolj mirna, celotna družina živi povsem drugače, čeprav seveda s tako nizkimi plačami še vedno živimo na robu.”
Čeprav sama do obisti pozna grozljiv in hromeč občutek nemoči in sramu, da nisi sposoben preživeti družine in da potrebuješ pomoč, po tej celotni izkušnji ve, da brez takojšnjega ukrepanja in iskanja pomoči stanovanja ne bi imeli več: “Apeliram na vse, naj jih ne bo sram, naj jih ne potre, naj iščejo pomoč in gredo zmagi naproti. Zmeraj se najdejo ljudje in ustanove, ki so pripravljeni pomagati. Tudi sama sem bila prepričana, da jih ni, zdaj pa verjamem, da se da, če se le pravočasno zganeš. Torej pojdite po pomoč, rešujte sebe in svojo družino!”
Sogovorničin primer je eden od več kot 750, ki so jim v projektu brezplačne pravne pomoči pri botrstvu ponudili konkretno pravno pomoč. Čeprav je le eden od sto uspešno rešenih, pa je posebej pomemben, ker je precedenčen, kar pomeni, da odločitev, ki jo je prav na njihovem primeru sprejelo drugostopenjsko sodišče, v pomoč vsem, ki so se znašli pred izgubo stanovanja, pojasnjuje vodja projekta brezplačne pravne pomoči odvetnica Nina Zidar Klemenčič: “Ta primer je pomemben zlasti z vidika interpretacije 104. člena zakonika, saj je sodišče odločilo, da v primeru, ko je stranka obvestila sklad, da je nastala neka izjemna okoliščina in ga prosila za podaljšanje roka za plačilo dolga, bi stanovanjski sklad moral razumeti socialno stisko in bi moral ukrepati ter pomagati družini (npr. z zamenjavo stanovanja z manjšim), saj “neukrepanje, temveč birokratsko vztrajanje pri zahtevi po odpovedi najemne pogodbe ter prisilni izselitvi pomeni ravno to, da stanovanjski sklad ni ravnal zakonito ter v skladu s svojimi zakonskimi dolžnosti glede ukrepanja pri reševanju ter pomoči družinam v stiski”.
Sodišče je torej zakon interpretiralo pravilno, skladno s tem, da stanovanjski sklad ni neka zasebna gospodarska družba, ampak ima še dodatna pooblastila in del tega je tudi naloga, da mora v primeru, ko se zgodijo neke izredne okoliščine, ogroženim družinam pomagati.
Ta dobljena tožba je pomembna za vsakogar, ki se zaradi nekih izrednih dogodkov (smrt družinskega člana, izguba službe, invalidnost…) znajde v izrednih razmerah, zaradi katerih svojih obveznosti ne more plačevati. Je pa pri tem pomembno, da o tem nemudoma obvesti sklad, saj v tem primeru sklad ne more odstopiti od pogodbe. Prej omenjena, dobljena pravnomočna sodba se tukaj lahko uporabi v njegov prid. Če tega ne zna storiti sam, naj se obrne na naš projekt in mu bomo pomagali sestaviti, svetuje odvetnica.
A ta precedenčna sodba bo lahko v pomoč le tistim, ki začnejo pravočasno reševati svoje probleme, ki se odzivajo na opomine in so v vlogi dolžnika kar se da dejavni. Zamujeni roki so namreč največji, a še vedno najpogostejši problem. V primeru pravočasnega odziva pa se da doseči marsikaj. In to velja za vse vrste dolgov, ki nastajajo, opozarja Nina Zidar Klemenčič: “Veliko je primerov, ko so ‘socialne klavzule’, ki onemogočajo odklop elektrike, vode ipd., že vključene v zakon. Vendar je treba to uveljavljati na pravilen način, in če se posameznik odzove takoj, je mogoče veliko pomagati.”
Za nasvete, kako se lotiti take komunikacije z upniki, centri za socialno delo in drugimi ustanovami, kdaj in kako zaprositi za kakšno pomoč, kdaj se pritožiti ipd, socialno ogroženim družinam so že polna štiri leta na voljo na brezplačnih posvetovanjih, v lažjih primerih pa tudi v telefonskih pogovorih vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.00 in 11.00 na brezplačni telefonski številki 080 1432.
Po štirih letih izkušenj odvetnica pravi, da je kljub številnim posredovanjem, dobljenim primerom in javnim opozorilom eden od večjih problemov predvsem to, da se ne spreminja odnos institucij do ljudi na socialnem dnu: “Mislim, da bi težko govorili, da so se ti pristopi zelo spremenili. Pri deložacijah so največje spremembe nastale šele potem, ko nam je javnim stanovanjskim skladom na sodiščih uspelo dokazati, da obstajajo tudi dolžnosti, ki jih morajo narediti. A tukaj imam bolj občutek, da je šlo za argument moči, ki jo je dalo našim argumentom sodišče. Ker se zdaj morda malce bojijo, je ta odnos malce drugačen. Nimam pa občutka v odnosu do reševanja te problematike, da bi od vodstev teh institucij oz. z državnega vrha prišel impulz, da je ljudem treba pomagati. Zlahka dobiš občutek, da se vse institucije, ki so vezane na proračun, vedejo predvsem kot varuhi proračuna, ne pa da so tam zato, da ljudje lahko uresničijo svoje pravice. To je zame velik konflikt. V nekaterih primerih vidimo, da odtekajo milijoni in milijarde proračunskega denarja brez kakršnega koli problema, pri ‘malem človeku’ pa se postavijo na okope. In to je v bistvu nerazumno,” ocenjuje vodja BPP pri projektu Botrstvo Nina Zidar Klemenčič.
A dokler se v temelju ne bo spremenila sistemska pomoč oz. miselnost njenih izvajalcev, ki bi morali zagotoviti dostopnost do pravic prav vsem in ne le tistim, ki znajo in zmorejo vztrajati v boju s sistemom, bodo tudi projekti, kot je Brezplačna pravna pomoč pri projektu Botrstvu, nujni.
Botrstvo pa se tudi sicer močno trudi prav za boljšo sistemsko pomoč. Ob lastnih pogostih pobudah k spremembi zakonodaje se odziva tudi na javne razprave: pred dnevi tudi na zakon o obsegu zdravstvenih pravic, ki ima na življenje družin iz socialnega dna pomemben vpliv. Prav danes pa se bodo predstavniki Botrstva v Ljubljani sešli tudi s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice dr. Nilsom Muižniekom.
Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero je UNICEF soočen v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.
Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.
Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah, kar dokazuje, da gre za sistemski problem, ki ga ne želimo rešiti. Finska je edina izjema, kjer so brezdomstvo sistemsko odpravili.
Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe kot je Izina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.
Kaj narediti z rabljenim kolesom, ki ga ne potrebujete več? AMZS v sodelovanju s svojimi avto-moto društvi in klubi začenja akcijo zbiranja rabljenih koles Kolesa za vse!, ki jih bo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje podarila otrokom iz socialno ogroženih družin.
Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Letno v Sloveniji prižgemo skoraj 20 milijonov sveč, kar predstavlja 8 sveč na vsakega prebivalca. S tem podatkom se uvrščamo na visoko tretje mesto v svetu. V Botrstvu pa nas je poleg očitnih ekoloških posledic zanimalo tudi, če smo lahko z nakupom sveč še humanitarni. Alternative klasični plastični sveči na grobovih v luči dobrodelnosti sta iskali Neža Borkovič in Kaja Ravnak.
V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.
V drugem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o samomorilnih mislih in vedenju med epidemijo, tabuizaciji te teme ter korakih pomoči. Na krožnik študentskega vsakdana so zaradi epidemije prišle nove in večje težave, na katere ni bil pripravljen nihče. Veliko prahu je dvignila raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje o doživljanju epidemije covida-19. Od malo več kot 4200 vprašanih je 900 posameznic in posameznikov imelo samomorilne misli nekaj dni, 280 več kot polovico dni, enako število študentov pa je imelo samomorilne misli vsak dan. Gostji oddaje: Urška Drofenik, študentka 2. stopnje Psihologije na Univerzi v Mariboru, Izr. prof. Vita Poštuvan, strokovnjakinja na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja.
Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti. Gosta oddaje: Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje Filozofije na UL in doc. dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice UL.
Še vedno velja, da je knjiga najlepše darilo. Še posebej, če je to nova slikanica z naslovom Botrovo darilo. Ta je izšla ob jubilejni 10. obletnici projekta Botrstvo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Mladinsko knjigo. V njej na silno simpatičen, preprost in nekoliko šaljiv način izvemo, kaj je program Botrstvo in kako malo je potrebno, da nekomu s solidarnostjo in sočutnostjo spremenimo življenje na bolje. Pogovarjali smo se z avtorjem slikanice Boštjanom Gorencem Pižamo.
»Mislim, da nam na splošno v 21. stoletju primanjkuje tega empatičnega odnosa do sočloveka, na vseh področjih. Morda je tudi pri odločevalcih premalo izkušenj, na kakšen način, po kakšni poti nekdo odrašča. Mnogi, ki so danes na odločevalci, so odraščali v bistveno bolj socialno, ekonomsko, pa tudi družbeno prijaznejšem okolju,« na napačne odločitve, da se tudi dijaške domove v času epidemije popolnoma zapre, opozarja dolgoletna vzgojiteljica v celjskem Dijaškem domu Nataša Kajba Gorjup.
Različne okoliščine in vzroki pripeljejo dijake do odločitve da bi bilo bivanje v dijaškem domu za uspešnost šolanja bolj smiselno kot velika izguba časa z vsakodnevnimi vožnjami do šole in nazaj. Toda strošek za bivanje je lahko tudi nepremostljiva ovira, zato v programu Botrstvo dijakom, ki bi jim prav ta znesek preprečil, da bi se šolali na želeni šoli ali imeli možnost za razvoj svojih talentov, pomagajo pri plačilu. Takih je bilo že več kot 500, letos pa bosta med prejemniki tudi Lovro in Kaja.
Z novim šolskim letom so (vsaj za zdaj) na polno zaživeli tudi dijaški domovi, bivanja v njih pa nimajo zagotovljenega vsi, ki bi ga potrebovali. Še vedno namreč velja, da mladostniki, ki prihajajo iz finančno šibkih družin, ne morejo dobiti polne subvencije za bivanje, čeprav bi jim sicer morda bilo onemogočeno šolanje na izbrani šoli ali pa doma ne bi imeli spodbudnih razmer za šolanje. Zato je program Botrstvo pred leti ponudil pomoč v obliki t.i. dijaškega sklada, iz katerega lahko z donatorskimi sredstvi izbranim dijakom omogočijo subvencionirano bivanje. Doslej so pomagali že več kot 500 dijakom, tudi letos bo pomoč potrebovalo več kot 100.
Začelo se je že tretje šolsko leto, zaznamovano z epidemijo, ki je zelo močno posegla v življenja otrok in mladostnikov. Na posledice, ki bodo nedvomno večplastne in dolgoročne, smo neštetokrat opozorili. Poletne počitnice težav seveda niso izbrisale, kar so še posebej občutili spremljevalci na letovanjih, sploh v tistih skupinah, kjer so bili otroci z nakopičenimi stiskami. Ker so se s temi vrnili tudi v šolske klopi, so lahko izkušnje poletnih vzgojiteljev zagotovo v pomoč učiteljem, ki se bodo z njimi srečevali v šolah.
Le še v urah štejemo trajanje letošnjih poletnih počitnic, v katerih je bilo druženje otrok in mladostnikov z vrstniki še posebej pomembno. Zanj so bili namreč poldrugo leto močno prikrajšani, zato so se ga močno veselili tudi tisti, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Letovanja so priložnost za sprostitev, a tudi za razmislek, kaj se otrokom dogaja in kakšni vstopajo v novo šolsko leto. Odmik od doma kamorkoli, kjer so se otroci in mladi lahko družili in se sprostili, je bil letos še posebej dragocen. Hvala prav vsem, ki ste s SMS z geslom BOTER5 ali BOTER10, poslanim na številko 1919 omogočili, da so lahko bili na letovanjih v hribih, na morju, v taborniških druženjih ali na potovanju tudi otroci iz programa Botrstvo. V naših oddajah jih bomo spremljali tudi v prihajajočem šolskem letu.
Urška je dolgoletna vzgojiteljica na letovanjih ZPM Ljubljana Moste - Polje. Letos je bila vodja že štirih letovanj, prvega med prvomajskimi počitnicami, ko so bile posledice nekajmesečnega šolanja na daljavo pri otrocih zelo žive. Bistveno več je agresije, otroci so izgubili velik del veščin reševanja težav, vzpostavljanja medsebojnih stikov, nepričakovano velike spremembe se kažejo tudi pri telesni pripravljenosti. In kot še nikoli doslej je strah pred šolo in neuspehom ostal v njih tudi po začetku počitnic.
Zaupanje v delo humanitarnih organizacij in posameznikov je temeljni, a najbolj krhek del humanitarnosti tako za tiste, ki pomoč sprejemajo, kot za tiste, ki so jo pripravljeni ponuditi. Po desetletju obstoja je Botrstvo zagotovo najbolj zaupanja vreden humanitarni program za otroke pri nas. To dokazujejo ne le dolgoletni donatorji in skupaj zbranih več kot 21 milijonov evrov donacij, pač pa tudi neodvisne revizije. In Botrstvo, tako kot celotna organizacija ZPM Ljubljana Moste - Polje, kjer ga vodijo, so med redkimi humanitarci, ki so že nekaj let pod profesionalnim in neodvisnim revizorskim nadzorom, poudarja pobudnica in predsednica nadzornega sveta Botrstva Milena Štular.
Konec pouka prinaša le varljiv občutek, da je z njim tudi konec vseh stisk in posledic neprimernih in nesorazmernih ukrepov, ki so jih bili v času šolanja na daljavo deležni mladi. Počitnice so zato priložnost, da mladim pomagamo, a so tudi past, da bi mladi težave še intenzivneje reševali s pomočjo ždenja pred zasloni, z alkoholom, drogami ali drugimi oblikami zasvojenosti. Tudi na to opozarja tokratna sogovornica, članica strokovne skupine Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, dolgoletna terapevtka v Drogart svetovalnici in zdravnica Mina Paš.
Pravkar končano šolsko leto z vsemi posebnostmi in absurdi je razgalilo že dolgo znane slabosti in slepe ulice slovenskega šolstva. A zdi se, da najbolj nenavadno šolsko leto v zgodovini samostojne države ni dobilo nobene prave evaluacije. Duševno stanje otrok se namreč ne spremlja tako sistematično kot telesno, zato je pozornost na stiske mladih med šolami zelo raznolika. V OŠ Lava v Celju so jih sistematično spremljali in beležili že od decembra lani. Kljub temu jih na agresijo, nestrpnost, napetost in apatičnost otrok nič ni moglo zares pripraviti, priznava ravnateljica Marijana Kolenko.
S še zadnjimi ustnimi izpiti svoje šolanje na srednjih šolah končujejo dijaki zaključnih letnikov, ki so bili od marca lani v šoli le nekaj tednov. Kljub temu matura poteka v skoraj nespremenjeni različici. Predvsem za dijake, ki so to priprave na maturo morali opraviti v težjih okoliščinah, je bila matura izjemno zahteven preizkus z grenkim priokusom.
Neveljaven email naslov