Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomoč pri grožnji z izgubo strehe nad glavo, pa trnova pot do pridobitve socialnih pravic, pritožbe zoper odločbe CSD, ukrepi glede neizdaje odločb v zakonitem roku, pomoč in svetovanje pri vložitvi vlog za osebni stečaj so najpogostejše težave, zaradi katerih so socialno ogroženi v minulih 4 letih iskali pomoč pri projketu Botrtvo – brezplačna pravna pomoč.
V tem času, ko so svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, je ekipa pravnikov dosegala tudi pomembne zmage na sodišču, ki kot precedenčne sodbe lahko pomagajo vsem, ki se znajdejo v podobnih težavah.
Gostji: družina, ki je na sodišču dobila precedenčno pravno bitko za stanovanje in vodja projketa Nina Zidar Klemenčič
Svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, trikrat tedensko tudi prek brezplačne telefonske številke 080 1432
“Popolnoma si nemočen. Institucije? Vrata so povsod zaprta, lahko greš jamrat, jokat, grozit s samomorom, nič ne pomaga, nikogar ne gane! Nihče ti sploh ne verjame, da si res v stiski in da nimaš. Da se ne afnaš in da ne plačaš, ker pač nočeš. Da v resnici vsak dan tehtaš, ali bodo otroci jedli in šli v šolo ali pa boš pač plačal kakšen strošek. Bila sem prepričana, da tako ali tako ni nikogar, ki bi ti pomagal, da si sam v tem,” stisko svoje družine opisuje mama, ki ji je s pomočjo Brezplačne pravne pomoči (BPP) projekta Botrstvo pozneje le uspelo rešiti dom.
Pomoč so prvič poiskali, ko je stanovanjski sklad prek sodišča že terjal izselitev iz neprofitnega stanovanja, čeprav so takrat s humanitarno pomočjo dolg že poravnali. Na prvi stopnji so tožbo izgubili in se kljub pičlemu upanju v zmago ob pomoči BPP pritožili. In na drugi stopnji tudi uspeli!
“Ko me je odvetnica poklicala in povedala, da smo uspeli, sem sepočutila, kot bi zadeli na lotu! Stanovanje in streha nad glavo sta res izjemno pomembna, če je to zagotovljeno, vse drugo nekako zmoremo! Če sem prej prejokala neštete noči in živela na robu blaznosti, sem zdaj bistveno bolj mirna, celotna družina živi povsem drugače, čeprav seveda s tako nizkimi plačami še vedno živimo na robu.”
Čeprav sama do obisti pozna grozljiv in hromeč občutek nemoči in sramu, da nisi sposoben preživeti družine in da potrebuješ pomoč, po tej celotni izkušnji ve, da brez takojšnjega ukrepanja in iskanja pomoči stanovanja ne bi imeli več: “Apeliram na vse, naj jih ne bo sram, naj jih ne potre, naj iščejo pomoč in gredo zmagi naproti. Zmeraj se najdejo ljudje in ustanove, ki so pripravljeni pomagati. Tudi sama sem bila prepričana, da jih ni, zdaj pa verjamem, da se da, če se le pravočasno zganeš. Torej pojdite po pomoč, rešujte sebe in svojo družino!”
Sogovorničin primer je eden od več kot 750, ki so jim v projektu brezplačne pravne pomoči pri botrstvu ponudili konkretno pravno pomoč. Čeprav je le eden od sto uspešno rešenih, pa je posebej pomemben, ker je precedenčen, kar pomeni, da odločitev, ki jo je prav na njihovem primeru sprejelo drugostopenjsko sodišče, v pomoč vsem, ki so se znašli pred izgubo stanovanja, pojasnjuje vodja projekta brezplačne pravne pomoči odvetnica Nina Zidar Klemenčič: “Ta primer je pomemben zlasti z vidika interpretacije 104. člena zakonika, saj je sodišče odločilo, da v primeru, ko je stranka obvestila sklad, da je nastala neka izjemna okoliščina in ga prosila za podaljšanje roka za plačilo dolga, bi stanovanjski sklad moral razumeti socialno stisko in bi moral ukrepati ter pomagati družini (npr. z zamenjavo stanovanja z manjšim), saj “neukrepanje, temveč birokratsko vztrajanje pri zahtevi po odpovedi najemne pogodbe ter prisilni izselitvi pomeni ravno to, da stanovanjski sklad ni ravnal zakonito ter v skladu s svojimi zakonskimi dolžnosti glede ukrepanja pri reševanju ter pomoči družinam v stiski”.
Sodišče je torej zakon interpretiralo pravilno, skladno s tem, da stanovanjski sklad ni neka zasebna gospodarska družba, ampak ima še dodatna pooblastila in del tega je tudi naloga, da mora v primeru, ko se zgodijo neke izredne okoliščine, ogroženim družinam pomagati.
Ta dobljena tožba je pomembna za vsakogar, ki se zaradi nekih izrednih dogodkov (smrt družinskega člana, izguba službe, invalidnost…) znajde v izrednih razmerah, zaradi katerih svojih obveznosti ne more plačevati. Je pa pri tem pomembno, da o tem nemudoma obvesti sklad, saj v tem primeru sklad ne more odstopiti od pogodbe. Prej omenjena, dobljena pravnomočna sodba se tukaj lahko uporabi v njegov prid. Če tega ne zna storiti sam, naj se obrne na naš projekt in mu bomo pomagali sestaviti, svetuje odvetnica.
A ta precedenčna sodba bo lahko v pomoč le tistim, ki začnejo pravočasno reševati svoje probleme, ki se odzivajo na opomine in so v vlogi dolžnika kar se da dejavni. Zamujeni roki so namreč največji, a še vedno najpogostejši problem. V primeru pravočasnega odziva pa se da doseči marsikaj. In to velja za vse vrste dolgov, ki nastajajo, opozarja Nina Zidar Klemenčič: “Veliko je primerov, ko so ‘socialne klavzule’, ki onemogočajo odklop elektrike, vode ipd., že vključene v zakon. Vendar je treba to uveljavljati na pravilen način, in če se posameznik odzove takoj, je mogoče veliko pomagati.”
Za nasvete, kako se lotiti take komunikacije z upniki, centri za socialno delo in drugimi ustanovami, kdaj in kako zaprositi za kakšno pomoč, kdaj se pritožiti ipd, socialno ogroženim družinam so že polna štiri leta na voljo na brezplačnih posvetovanjih, v lažjih primerih pa tudi v telefonskih pogovorih vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.00 in 11.00 na brezplačni telefonski številki 080 1432.
Po štirih letih izkušenj odvetnica pravi, da je kljub številnim posredovanjem, dobljenim primerom in javnim opozorilom eden od večjih problemov predvsem to, da se ne spreminja odnos institucij do ljudi na socialnem dnu: “Mislim, da bi težko govorili, da so se ti pristopi zelo spremenili. Pri deložacijah so največje spremembe nastale šele potem, ko nam je javnim stanovanjskim skladom na sodiščih uspelo dokazati, da obstajajo tudi dolžnosti, ki jih morajo narediti. A tukaj imam bolj občutek, da je šlo za argument moči, ki jo je dalo našim argumentom sodišče. Ker se zdaj morda malce bojijo, je ta odnos malce drugačen. Nimam pa občutka v odnosu do reševanja te problematike, da bi od vodstev teh institucij oz. z državnega vrha prišel impulz, da je ljudem treba pomagati. Zlahka dobiš občutek, da se vse institucije, ki so vezane na proračun, vedejo predvsem kot varuhi proračuna, ne pa da so tam zato, da ljudje lahko uresničijo svoje pravice. To je zame velik konflikt. V nekaterih primerih vidimo, da odtekajo milijoni in milijarde proračunskega denarja brez kakršnega koli problema, pri ‘malem človeku’ pa se postavijo na okope. In to je v bistvu nerazumno,” ocenjuje vodja BPP pri projektu Botrstvo Nina Zidar Klemenčič.
A dokler se v temelju ne bo spremenila sistemska pomoč oz. miselnost njenih izvajalcev, ki bi morali zagotoviti dostopnost do pravic prav vsem in ne le tistim, ki znajo in zmorejo vztrajati v boju s sistemom, bodo tudi projekti, kot je Brezplačna pravna pomoč pri projektu Botrstvu, nujni.
Botrstvo pa se tudi sicer močno trudi prav za boljšo sistemsko pomoč. Ob lastnih pogostih pobudah k spremembi zakonodaje se odziva tudi na javne razprave: pred dnevi tudi na zakon o obsegu zdravstvenih pravic, ki ima na življenje družin iz socialnega dna pomemben vpliv. Prav danes pa se bodo predstavniki Botrstva v Ljubljani sešli tudi s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice dr. Nilsom Muižniekom.
539 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Pomoč pri grožnji z izgubo strehe nad glavo, pa trnova pot do pridobitve socialnih pravic, pritožbe zoper odločbe CSD, ukrepi glede neizdaje odločb v zakonitem roku, pomoč in svetovanje pri vložitvi vlog za osebni stečaj so najpogostejše težave, zaradi katerih so socialno ogroženi v minulih 4 letih iskali pomoč pri projketu Botrtvo – brezplačna pravna pomoč.
V tem času, ko so svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, je ekipa pravnikov dosegala tudi pomembne zmage na sodišču, ki kot precedenčne sodbe lahko pomagajo vsem, ki se znajdejo v podobnih težavah.
Gostji: družina, ki je na sodišču dobila precedenčno pravno bitko za stanovanje in vodja projketa Nina Zidar Klemenčič
Svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, trikrat tedensko tudi prek brezplačne telefonske številke 080 1432
“Popolnoma si nemočen. Institucije? Vrata so povsod zaprta, lahko greš jamrat, jokat, grozit s samomorom, nič ne pomaga, nikogar ne gane! Nihče ti sploh ne verjame, da si res v stiski in da nimaš. Da se ne afnaš in da ne plačaš, ker pač nočeš. Da v resnici vsak dan tehtaš, ali bodo otroci jedli in šli v šolo ali pa boš pač plačal kakšen strošek. Bila sem prepričana, da tako ali tako ni nikogar, ki bi ti pomagal, da si sam v tem,” stisko svoje družine opisuje mama, ki ji je s pomočjo Brezplačne pravne pomoči (BPP) projekta Botrstvo pozneje le uspelo rešiti dom.
Pomoč so prvič poiskali, ko je stanovanjski sklad prek sodišča že terjal izselitev iz neprofitnega stanovanja, čeprav so takrat s humanitarno pomočjo dolg že poravnali. Na prvi stopnji so tožbo izgubili in se kljub pičlemu upanju v zmago ob pomoči BPP pritožili. In na drugi stopnji tudi uspeli!
“Ko me je odvetnica poklicala in povedala, da smo uspeli, sem sepočutila, kot bi zadeli na lotu! Stanovanje in streha nad glavo sta res izjemno pomembna, če je to zagotovljeno, vse drugo nekako zmoremo! Če sem prej prejokala neštete noči in živela na robu blaznosti, sem zdaj bistveno bolj mirna, celotna družina živi povsem drugače, čeprav seveda s tako nizkimi plačami še vedno živimo na robu.”
Čeprav sama do obisti pozna grozljiv in hromeč občutek nemoči in sramu, da nisi sposoben preživeti družine in da potrebuješ pomoč, po tej celotni izkušnji ve, da brez takojšnjega ukrepanja in iskanja pomoči stanovanja ne bi imeli več: “Apeliram na vse, naj jih ne bo sram, naj jih ne potre, naj iščejo pomoč in gredo zmagi naproti. Zmeraj se najdejo ljudje in ustanove, ki so pripravljeni pomagati. Tudi sama sem bila prepričana, da jih ni, zdaj pa verjamem, da se da, če se le pravočasno zganeš. Torej pojdite po pomoč, rešujte sebe in svojo družino!”
Sogovorničin primer je eden od več kot 750, ki so jim v projektu brezplačne pravne pomoči pri botrstvu ponudili konkretno pravno pomoč. Čeprav je le eden od sto uspešno rešenih, pa je posebej pomemben, ker je precedenčen, kar pomeni, da odločitev, ki jo je prav na njihovem primeru sprejelo drugostopenjsko sodišče, v pomoč vsem, ki so se znašli pred izgubo stanovanja, pojasnjuje vodja projekta brezplačne pravne pomoči odvetnica Nina Zidar Klemenčič: “Ta primer je pomemben zlasti z vidika interpretacije 104. člena zakonika, saj je sodišče odločilo, da v primeru, ko je stranka obvestila sklad, da je nastala neka izjemna okoliščina in ga prosila za podaljšanje roka za plačilo dolga, bi stanovanjski sklad moral razumeti socialno stisko in bi moral ukrepati ter pomagati družini (npr. z zamenjavo stanovanja z manjšim), saj “neukrepanje, temveč birokratsko vztrajanje pri zahtevi po odpovedi najemne pogodbe ter prisilni izselitvi pomeni ravno to, da stanovanjski sklad ni ravnal zakonito ter v skladu s svojimi zakonskimi dolžnosti glede ukrepanja pri reševanju ter pomoči družinam v stiski”.
Sodišče je torej zakon interpretiralo pravilno, skladno s tem, da stanovanjski sklad ni neka zasebna gospodarska družba, ampak ima še dodatna pooblastila in del tega je tudi naloga, da mora v primeru, ko se zgodijo neke izredne okoliščine, ogroženim družinam pomagati.
Ta dobljena tožba je pomembna za vsakogar, ki se zaradi nekih izrednih dogodkov (smrt družinskega člana, izguba službe, invalidnost…) znajde v izrednih razmerah, zaradi katerih svojih obveznosti ne more plačevati. Je pa pri tem pomembno, da o tem nemudoma obvesti sklad, saj v tem primeru sklad ne more odstopiti od pogodbe. Prej omenjena, dobljena pravnomočna sodba se tukaj lahko uporabi v njegov prid. Če tega ne zna storiti sam, naj se obrne na naš projekt in mu bomo pomagali sestaviti, svetuje odvetnica.
A ta precedenčna sodba bo lahko v pomoč le tistim, ki začnejo pravočasno reševati svoje probleme, ki se odzivajo na opomine in so v vlogi dolžnika kar se da dejavni. Zamujeni roki so namreč največji, a še vedno najpogostejši problem. V primeru pravočasnega odziva pa se da doseči marsikaj. In to velja za vse vrste dolgov, ki nastajajo, opozarja Nina Zidar Klemenčič: “Veliko je primerov, ko so ‘socialne klavzule’, ki onemogočajo odklop elektrike, vode ipd., že vključene v zakon. Vendar je treba to uveljavljati na pravilen način, in če se posameznik odzove takoj, je mogoče veliko pomagati.”
Za nasvete, kako se lotiti take komunikacije z upniki, centri za socialno delo in drugimi ustanovami, kdaj in kako zaprositi za kakšno pomoč, kdaj se pritožiti ipd, socialno ogroženim družinam so že polna štiri leta na voljo na brezplačnih posvetovanjih, v lažjih primerih pa tudi v telefonskih pogovorih vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.00 in 11.00 na brezplačni telefonski številki 080 1432.
Po štirih letih izkušenj odvetnica pravi, da je kljub številnim posredovanjem, dobljenim primerom in javnim opozorilom eden od večjih problemov predvsem to, da se ne spreminja odnos institucij do ljudi na socialnem dnu: “Mislim, da bi težko govorili, da so se ti pristopi zelo spremenili. Pri deložacijah so največje spremembe nastale šele potem, ko nam je javnim stanovanjskim skladom na sodiščih uspelo dokazati, da obstajajo tudi dolžnosti, ki jih morajo narediti. A tukaj imam bolj občutek, da je šlo za argument moči, ki jo je dalo našim argumentom sodišče. Ker se zdaj morda malce bojijo, je ta odnos malce drugačen. Nimam pa občutka v odnosu do reševanja te problematike, da bi od vodstev teh institucij oz. z državnega vrha prišel impulz, da je ljudem treba pomagati. Zlahka dobiš občutek, da se vse institucije, ki so vezane na proračun, vedejo predvsem kot varuhi proračuna, ne pa da so tam zato, da ljudje lahko uresničijo svoje pravice. To je zame velik konflikt. V nekaterih primerih vidimo, da odtekajo milijoni in milijarde proračunskega denarja brez kakršnega koli problema, pri ‘malem človeku’ pa se postavijo na okope. In to je v bistvu nerazumno,” ocenjuje vodja BPP pri projektu Botrstvo Nina Zidar Klemenčič.
A dokler se v temelju ne bo spremenila sistemska pomoč oz. miselnost njenih izvajalcev, ki bi morali zagotoviti dostopnost do pravic prav vsem in ne le tistim, ki znajo in zmorejo vztrajati v boju s sistemom, bodo tudi projekti, kot je Brezplačna pravna pomoč pri projektu Botrstvu, nujni.
Botrstvo pa se tudi sicer močno trudi prav za boljšo sistemsko pomoč. Ob lastnih pogostih pobudah k spremembi zakonodaje se odziva tudi na javne razprave: pred dnevi tudi na zakon o obsegu zdravstvenih pravic, ki ima na življenje družin iz socialnega dna pomemben vpliv. Prav danes pa se bodo predstavniki Botrstva v Ljubljani sešli tudi s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice dr. Nilsom Muižniekom.
Že skoraj četrt stoletja je 15. junij svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki kljub temu pogosto ostaja neodkrito in zamolčano. Strokovnjaki ocenjujejo, da je prijavljen le vsaj 24. primer. Večjo raziskavo o nasilju nad starejšimi pri nas so pred nekaj leti naredili v Inštitutu Antona Trstenjaka. Takrat je v 70 odstotkih prevladovalo verbalno nasilje, z nekaj manj kot 15 odstotki telesno in z dobrimi desetimi odstotki ekonomsko nasilje. Večina starostnikov je nasilje doživela doma, v veliki večini so bili povzročitelji družinski člani ali znanci, kar 90 odstotkov povzročenega nasilja nad starostniki pa je bilo nehotenega.
Matura,finalno dejanje srednješolskega izobraževanja, je že v polnem teku, kljub temu, da je za letošnjimi maturanti dobro leto skrajno neobičajnega poteka šolanja. Čeprav so strokovnjaki, učitelji, dijaki in starši opozarjali, da proces učenja nikakor ni primerljiv, so odločevalci ostali neomajni. Matura poteka z minimalnimi spremembami in ob popolnem neupoštevanju tega, v kako različnih razmerah, okoliščinah in duševnih stanjih so dijaki preživeli več kot leto dni.
Nesprejemljiv je način, kako smo ravnali z otroki. Nevarna iluzija je, da so otroci vse te mesece počivali, velika napaka pa, če bomo ocenjevanja in popravne izpite raztegnili čez poletje.
Med 11.000 vključenimi v program Botrstvo je tudi Klemen, mlad košarkar, ki je mamo izgubil kmalu po rojstvu, očeta pa v najbolj občutljivih najstniških letih, prav sredi pomembnega tekmovanja. Na lastno željo je s svojo ekipo vztrajal do konca tekmovanja. Košarka mu je bila v tolažbo tudi v času, ko se je življenje brez staršev povsem spremenilo, a je finančno postajala vse večji zalogaj. Zaradi velikega talenta in vztrajnosti je bil leta 2017 izbran med prejemnike sredstev dobrodelne dražbe športnih copat Luke Dončića.
Razstava o zgodbah otrok, ki jim je program Botrstvo s pomočjo botrov in donatorjev že pomagal do boljše prihodnosti in o zgodbah, ki še čakajo na tako priložnost, je osrednji dogodek ob deseti obletnici tega najbolj prepoznavnega programa pomoči za otroke.
Šolsko leto, ki je v tako veliki meri potekalo na daljavo, je nedvomno prineslo veliko posledic. Za nekatere otroke in mladostnike celo olajšanje, večina bo čez čas nanj gledala kot na zanimiv čas posebnih preizkušenj. Nedvomno pa bo del otrok in mladostnikov še dolgo čutil negativne posledice slabih materialnih in socialnih razmer, nasilja, zanemarjanja, tudi prikrajšanosti za pomoč, po vrnitvi v šole pa tudi nerazumevanje za vse stiske, ki so se nabrale. Prav zato so pri ZPM LJ Moste Polje pred zadnjim poglavjem tega šolskega leta s posebnim pozivom opozorili na velikokrat prikrite stiske in pozvali naj bo šola predvsem dejavnik varnosti in ne dejavnik še večjih stisk.
Zoomifikacija življenja je bolj kot katerokoli generacijo prizadela mlade, takoimenovani digitalni domorodci so pred zasloni preživeli več časa, kot kadarkoli prej. V prvem valu vsak šolski dan v povprečju kar 7 ur, v drugem valu še več. Željo po učenju in življenju v živo so po letu dni izrazili tudi javno, tako na družbenih medijih kot tudi v javnem prostoru. Mladi torej želijo in potrebujejo stik v živo, raziskave pa kažejo, da mladi niso le potrošniki vsebin in zasvojeni uporabniki, temveč so stvari precej bolj kompleksne.
Epidemija je otroke in mladostnike še bolj prikovala k računalnikom, tablicam in pametnim telefonom, saj so ti postali nujno orodje za šolanje. Nekateri otroci so se prvič srečali s sodobno tehnologijo, drugim so splet in socialna omrežja dobro poznana. Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v novogoriškem zdravstvenem domu, opaža več zlorab sodobne tehnologije, ko so otroci in mladostniki čas pred računalniki, namesto za učenje, izkoriščali za zabavo.
Skoraj natanko leto dni v naših oddajah nenehno opozarjamo, da epidemija nikakor ne prizadeva le tistih, ki so okuženi ali bi jih okužba z virusom lahko ogrozila, pač pa da med najranljivejše skupine nedvomno sodijo tudi otroci in mladi. Nenehnim opozorilom navkljub pa so rezultati raziskave med študenti, ki so razkrili, da vsak četrti razmišlja o samomoru, minuli teden močno presenetili javnost.
Mojca Rodič je novomeškim romskim otrokom 13 let pomagala kot članica nevladnih organizacij, v tem šolskem letu pa na novomeški osnovni šoli Drska tudi njim nudi dodatno strokovno pomoč. Izkušnje, nabrane v neposrednem delu v romskem naselju, ji olajšajo razumevanje, kako drugačne življenjske okoliščine, jezikovne prepreke in vrednotenje izobrazbe otrokom nastavljajo komajda premostljive ovire. Telefonski klici ali komuniciranje prek družabnih omrežij so najpomembnejši načini, kako otrokom dati občutek, da šola nanje ni pozabila. Večina za kakovostno šolanje na daljavo namreč doma nima primerne računalniške in druge opreme, a četudi bi jo imeli, jim katastrofalne internetne povezave, neznanje uporabe programske opreme in pomanjkanje pomoči bližnjih onemogoča, da bi bili zares deležni šolanja na daljavo in povezovanja s sošolci, ki vse našteto imajo. Izkušnje v zadnjem letu pa so dokazale, da je prav sposobnost pomoči in podpore v domačem okolju, izobraženost staršev, pomoč sorojencev ali bližnjih, pa tudi odnos družine do izobrazbe kot vrednote, ključen dejavnik pri tem, ali bodo otroci, sploh mlajši in pa tisti z učnimi težavami, zmogli tovrstno šolanje. Romski otroci naštetega praviloma nimajo, in zato je šola zanje še pomembnejši prostor.
Protikoronski ukrepi, ki dobro leto krojijo življenje prav vsem, imajo za otroke in mlade zelo velike in tudi daljnosežne posledice. To kažejo tudi klici na svetovalni telefon TOM telefon, namenjen prav tej starostni skupini. Pred nekaj tedni so analizo klicev zadnjega leta predstavili javnosti in rezultati se precej skladajo z ugotovitvami naše današnje sogovornice, svetovalke otrokom in mladostnikom, ki ostaja anonimna, saj anonimnost njej in vsem klicateljem zagotavljajo pravila te svetovalne linije.
Skupno poročilo Evropske mreže za boj proti revščini EAPN ni le še ena akademska zbirka podatkov. Gre za zbir izkušenj iz terena, zbranih pri številnih neodvisnih nevladnih organizacijah, ki že dobri dve desetletji delujejo z roko v roki z ljudmi, ki so revščino izkusili. In prav neposredne izkušnje z uporabniki njihovih programov kažejo, da bo epidemija še poglobila revščino na evropskih tleh. Pri pripravi poročila za leto 2020, ki je bilo predstavljeno pred kratkim, so s svojimi izkušnjami s terena prvič sodelovale tudi humanitarne organizacije iz Slovenije, med drugim tudi ZPM Ljubljana Moste Polje, pod okriljem katere poteka tudi Botrstvo.
15-letna Lana se bori s hudo boleznijo mišic,13-letni Miji življenje kroji epilepsija, 8-letni Lars pa je otrok s hudimi težavami v duševnem razvoju in nikoli ne bo mogel samostojno živeti. Ob tem se je njihovemu očetu zdravstveno stanje po poškodbi, s katero je vrsto let lahko celo hodil v službo, tako poslabšalo, da je zaradi neobvladljivih bolečin še komaj pokreten in je že invalidsko upokojen.
V obdobjih raznovrstnih kriz so stiske družin še posebej velike. Anita Ogulin, predsednica ZPM Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, poudarja, da so številni moški vsekakor tudi povsem sami sposobni prevzemati bremena vzgoje več otrok. Toda njihova dolgoletna praksa kaže, da so v hudih časih kriz in stisk praviloma ženske tiste, ki nosijo večja, težja in dolgotrajnejša bremena. Prositi za pomoč, povedati, da ne zmoreš in da sploh ne vidiš več, kako naprej, je nepopisno težko.
Osnova šola Koper je vodilna partnerica evropskega projekta "Izzivi medkulturnega sobivanja". Osnovni cilj projekta je prispevati k razvijanju vrednot medkulturnosti ter k izboljšanju strokovne usposobljenosti vodstvenih in strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih za uspešnejše vključevanje otrok priseljencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Epidemija je izzive okrepila, težave poglobila. Otroci priseljenci, ki so prišli pred začetkom novega šolskega leta, so se lahko pravočasno računalniško opismenili in spoznali sovrstnike. Ostali, ki so prišli med letom, pa ne več na ta način.
Več kot 2600 staršev je v le šestih dneh odgovorilo na spletno anketo Inštituta 8. marec o šolanju na domu in hkrati tudi opisalo razmere in njegov vpliv na počutje in odnose v družinah. Šolanje na daljavo je namreč močno poseglo v njihovo življenje in poglobilo socialne in družbene neenakosti. To so zgodbe o izčrpanosti, tesnobnosti, apatičnosti, depresiji, občutku brezizhodnosti. Sodelujoči v anketi so opisali številne stiske ter vse prej kot idealizirano podobo življenja družin v času šolanju na domu, pravita Mark J. Užmah, član inštituta 8. marec, študent pedagogike in vodja raziskave ter strokovna sodelavka, metodologinja dr. Jasna Mažgon, profesorica metodologije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Ozavestiti moramo, da ne vemo, kaj vse se otrokom dogajalo, kakšne zlorabe, nasilje, koliko jih je doživelo izgube bližnjih. Zdaj je čas za prepoznavanje njihovih stisk in obsega znanja, nikakor za neusmiljeno pridobivanje ocen.
Tudi na področju kulture je seveda nemalo ustvarjalcev v institucionalnih ali v nevladnih organizacijah redno zaposlenih. Toda velika večina je samozaposlenih – bodisi s statusom samozaposlenih v kulturi, ki jim država plačuje vsaj osnovne prispevke, bodisi takih, ki delujejo kot samostojni podjetniki. In sploh ti so povsem odvisni od zaslužka na trgu in izvedbe projektov. Zanje to nikakor niso prešerni časi, saj njihova dejavnost tako rekoč več ne obstaja, hkrati pa bo tudi po epidemiji potrebovala izjemno dolgo, da se bo znova vzpostavila. Posebej težko je za tiste ustvarjalce, ki morajo s svojim, od projekta do projekta bolj negotovim delom preživljati tudi svoje otroke.
Šolanje na daljavo, ki za večino otrok poteka že več kot 100 dni, za večino dijakov pa z nekaj jesenskimi tedni izjeme že od marca lani, kaže vse več negativnih učinkov. Najpogosteje zamolčan med njimi je večja prikritost spolnih zlorab. Številne vrste zlorab, sploh pa spolne zlorabe otrok in mladostnikov, so pri nas izjemen tabu. Številke zlorabljenih otrok so ogromne, so grozljive in na vse te otroke smo sedaj pozabili. Ker smo si pred njimi zelo uspešno zatiskali oči že pred epidemijo, je skrb, kaj se dogaja za tako dolgo in tako tesno zaprtimi vrati domov, še toliko večja, opozarja psihoterapevtka in direktorica inštituta za zaščito otrok, Lunina vila, Nina Kočar.
Rekordno visoka smrtnost v decembru in nasploh visok smrtni davek epidemije med starostniki je mnoge svojce soočil tudi z visokimi stroški pogrebov. Ki jih v največji večini primerov krijejo sami. Odkar je t.i. pogrebnina pred sedmimi leti prenehala biti pravica iz zdravstvenega stanovanja in je bila spremenjena v socialni transfer, se je namreč število upravičencev močno znižalo. Zdaj so do nje upravičeni le tisti svojci, ki so na dan smrti pokojnega prejemali denarno pomoč ali varstveni dodatek oz. dokazano živeli z zelo nizkimi dohodki. Kadar preminuli umrejo brez bližnjih sorodnikov ali ga ti ne zmorejo plačati, je za pogreb dolžna poskrbeti občina. A ta takrat tudi v celoti odloči, kakšen naj bo pogreb, kar znova lahko prinaša celo paleto stisk. S smrtjo starostnikov, ki so bili vključeni tudi v njihove programe, se pogosteje soočajo tudi člani mariborskega društva Humanitarček. V projektu Vida opozarjajo tudi na dostopnost do pogrebnin.
Neveljaven email naslov