Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomoč pri grožnji z izgubo strehe nad glavo, pa trnova pot do pridobitve socialnih pravic, pritožbe zoper odločbe CSD, ukrepi glede neizdaje odločb v zakonitem roku, pomoč in svetovanje pri vložitvi vlog za osebni stečaj so najpogostejše težave, zaradi katerih so socialno ogroženi v minulih 4 letih iskali pomoč pri projketu Botrtvo – brezplačna pravna pomoč.
V tem času, ko so svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, je ekipa pravnikov dosegala tudi pomembne zmage na sodišču, ki kot precedenčne sodbe lahko pomagajo vsem, ki se znajdejo v podobnih težavah.
Gostji: družina, ki je na sodišču dobila precedenčno pravno bitko za stanovanje in vodja projketa Nina Zidar Klemenčič
Svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, trikrat tedensko tudi prek brezplačne telefonske številke 080 1432
“Popolnoma si nemočen. Institucije? Vrata so povsod zaprta, lahko greš jamrat, jokat, grozit s samomorom, nič ne pomaga, nikogar ne gane! Nihče ti sploh ne verjame, da si res v stiski in da nimaš. Da se ne afnaš in da ne plačaš, ker pač nočeš. Da v resnici vsak dan tehtaš, ali bodo otroci jedli in šli v šolo ali pa boš pač plačal kakšen strošek. Bila sem prepričana, da tako ali tako ni nikogar, ki bi ti pomagal, da si sam v tem,” stisko svoje družine opisuje mama, ki ji je s pomočjo Brezplačne pravne pomoči (BPP) projekta Botrstvo pozneje le uspelo rešiti dom.
Pomoč so prvič poiskali, ko je stanovanjski sklad prek sodišča že terjal izselitev iz neprofitnega stanovanja, čeprav so takrat s humanitarno pomočjo dolg že poravnali. Na prvi stopnji so tožbo izgubili in se kljub pičlemu upanju v zmago ob pomoči BPP pritožili. In na drugi stopnji tudi uspeli!
“Ko me je odvetnica poklicala in povedala, da smo uspeli, sem sepočutila, kot bi zadeli na lotu! Stanovanje in streha nad glavo sta res izjemno pomembna, če je to zagotovljeno, vse drugo nekako zmoremo! Če sem prej prejokala neštete noči in živela na robu blaznosti, sem zdaj bistveno bolj mirna, celotna družina živi povsem drugače, čeprav seveda s tako nizkimi plačami še vedno živimo na robu.”
Čeprav sama do obisti pozna grozljiv in hromeč občutek nemoči in sramu, da nisi sposoben preživeti družine in da potrebuješ pomoč, po tej celotni izkušnji ve, da brez takojšnjega ukrepanja in iskanja pomoči stanovanja ne bi imeli več: “Apeliram na vse, naj jih ne bo sram, naj jih ne potre, naj iščejo pomoč in gredo zmagi naproti. Zmeraj se najdejo ljudje in ustanove, ki so pripravljeni pomagati. Tudi sama sem bila prepričana, da jih ni, zdaj pa verjamem, da se da, če se le pravočasno zganeš. Torej pojdite po pomoč, rešujte sebe in svojo družino!”
Sogovorničin primer je eden od več kot 750, ki so jim v projektu brezplačne pravne pomoči pri botrstvu ponudili konkretno pravno pomoč. Čeprav je le eden od sto uspešno rešenih, pa je posebej pomemben, ker je precedenčen, kar pomeni, da odločitev, ki jo je prav na njihovem primeru sprejelo drugostopenjsko sodišče, v pomoč vsem, ki so se znašli pred izgubo stanovanja, pojasnjuje vodja projekta brezplačne pravne pomoči odvetnica Nina Zidar Klemenčič: “Ta primer je pomemben zlasti z vidika interpretacije 104. člena zakonika, saj je sodišče odločilo, da v primeru, ko je stranka obvestila sklad, da je nastala neka izjemna okoliščina in ga prosila za podaljšanje roka za plačilo dolga, bi stanovanjski sklad moral razumeti socialno stisko in bi moral ukrepati ter pomagati družini (npr. z zamenjavo stanovanja z manjšim), saj “neukrepanje, temveč birokratsko vztrajanje pri zahtevi po odpovedi najemne pogodbe ter prisilni izselitvi pomeni ravno to, da stanovanjski sklad ni ravnal zakonito ter v skladu s svojimi zakonskimi dolžnosti glede ukrepanja pri reševanju ter pomoči družinam v stiski”.
Sodišče je torej zakon interpretiralo pravilno, skladno s tem, da stanovanjski sklad ni neka zasebna gospodarska družba, ampak ima še dodatna pooblastila in del tega je tudi naloga, da mora v primeru, ko se zgodijo neke izredne okoliščine, ogroženim družinam pomagati.
Ta dobljena tožba je pomembna za vsakogar, ki se zaradi nekih izrednih dogodkov (smrt družinskega člana, izguba službe, invalidnost…) znajde v izrednih razmerah, zaradi katerih svojih obveznosti ne more plačevati. Je pa pri tem pomembno, da o tem nemudoma obvesti sklad, saj v tem primeru sklad ne more odstopiti od pogodbe. Prej omenjena, dobljena pravnomočna sodba se tukaj lahko uporabi v njegov prid. Če tega ne zna storiti sam, naj se obrne na naš projekt in mu bomo pomagali sestaviti, svetuje odvetnica.
A ta precedenčna sodba bo lahko v pomoč le tistim, ki začnejo pravočasno reševati svoje probleme, ki se odzivajo na opomine in so v vlogi dolžnika kar se da dejavni. Zamujeni roki so namreč največji, a še vedno najpogostejši problem. V primeru pravočasnega odziva pa se da doseči marsikaj. In to velja za vse vrste dolgov, ki nastajajo, opozarja Nina Zidar Klemenčič: “Veliko je primerov, ko so ‘socialne klavzule’, ki onemogočajo odklop elektrike, vode ipd., že vključene v zakon. Vendar je treba to uveljavljati na pravilen način, in če se posameznik odzove takoj, je mogoče veliko pomagati.”
Za nasvete, kako se lotiti take komunikacije z upniki, centri za socialno delo in drugimi ustanovami, kdaj in kako zaprositi za kakšno pomoč, kdaj se pritožiti ipd, socialno ogroženim družinam so že polna štiri leta na voljo na brezplačnih posvetovanjih, v lažjih primerih pa tudi v telefonskih pogovorih vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.00 in 11.00 na brezplačni telefonski številki 080 1432.
Po štirih letih izkušenj odvetnica pravi, da je kljub številnim posredovanjem, dobljenim primerom in javnim opozorilom eden od večjih problemov predvsem to, da se ne spreminja odnos institucij do ljudi na socialnem dnu: “Mislim, da bi težko govorili, da so se ti pristopi zelo spremenili. Pri deložacijah so največje spremembe nastale šele potem, ko nam je javnim stanovanjskim skladom na sodiščih uspelo dokazati, da obstajajo tudi dolžnosti, ki jih morajo narediti. A tukaj imam bolj občutek, da je šlo za argument moči, ki jo je dalo našim argumentom sodišče. Ker se zdaj morda malce bojijo, je ta odnos malce drugačen. Nimam pa občutka v odnosu do reševanja te problematike, da bi od vodstev teh institucij oz. z državnega vrha prišel impulz, da je ljudem treba pomagati. Zlahka dobiš občutek, da se vse institucije, ki so vezane na proračun, vedejo predvsem kot varuhi proračuna, ne pa da so tam zato, da ljudje lahko uresničijo svoje pravice. To je zame velik konflikt. V nekaterih primerih vidimo, da odtekajo milijoni in milijarde proračunskega denarja brez kakršnega koli problema, pri ‘malem človeku’ pa se postavijo na okope. In to je v bistvu nerazumno,” ocenjuje vodja BPP pri projektu Botrstvo Nina Zidar Klemenčič.
A dokler se v temelju ne bo spremenila sistemska pomoč oz. miselnost njenih izvajalcev, ki bi morali zagotoviti dostopnost do pravic prav vsem in ne le tistim, ki znajo in zmorejo vztrajati v boju s sistemom, bodo tudi projekti, kot je Brezplačna pravna pomoč pri projektu Botrstvu, nujni.
Botrstvo pa se tudi sicer močno trudi prav za boljšo sistemsko pomoč. Ob lastnih pogostih pobudah k spremembi zakonodaje se odziva tudi na javne razprave: pred dnevi tudi na zakon o obsegu zdravstvenih pravic, ki ima na življenje družin iz socialnega dna pomemben vpliv. Prav danes pa se bodo predstavniki Botrstva v Ljubljani sešli tudi s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice dr. Nilsom Muižniekom.
539 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Pomoč pri grožnji z izgubo strehe nad glavo, pa trnova pot do pridobitve socialnih pravic, pritožbe zoper odločbe CSD, ukrepi glede neizdaje odločb v zakonitem roku, pomoč in svetovanje pri vložitvi vlog za osebni stečaj so najpogostejše težave, zaradi katerih so socialno ogroženi v minulih 4 letih iskali pomoč pri projketu Botrtvo – brezplačna pravna pomoč.
V tem času, ko so svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, je ekipa pravnikov dosegala tudi pomembne zmage na sodišču, ki kot precedenčne sodbe lahko pomagajo vsem, ki se znajdejo v podobnih težavah.
Gostji: družina, ki je na sodišču dobila precedenčno pravno bitko za stanovanje in vodja projketa Nina Zidar Klemenčič
Svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, trikrat tedensko tudi prek brezplačne telefonske številke 080 1432
“Popolnoma si nemočen. Institucije? Vrata so povsod zaprta, lahko greš jamrat, jokat, grozit s samomorom, nič ne pomaga, nikogar ne gane! Nihče ti sploh ne verjame, da si res v stiski in da nimaš. Da se ne afnaš in da ne plačaš, ker pač nočeš. Da v resnici vsak dan tehtaš, ali bodo otroci jedli in šli v šolo ali pa boš pač plačal kakšen strošek. Bila sem prepričana, da tako ali tako ni nikogar, ki bi ti pomagal, da si sam v tem,” stisko svoje družine opisuje mama, ki ji je s pomočjo Brezplačne pravne pomoči (BPP) projekta Botrstvo pozneje le uspelo rešiti dom.
Pomoč so prvič poiskali, ko je stanovanjski sklad prek sodišča že terjal izselitev iz neprofitnega stanovanja, čeprav so takrat s humanitarno pomočjo dolg že poravnali. Na prvi stopnji so tožbo izgubili in se kljub pičlemu upanju v zmago ob pomoči BPP pritožili. In na drugi stopnji tudi uspeli!
“Ko me je odvetnica poklicala in povedala, da smo uspeli, sem sepočutila, kot bi zadeli na lotu! Stanovanje in streha nad glavo sta res izjemno pomembna, če je to zagotovljeno, vse drugo nekako zmoremo! Če sem prej prejokala neštete noči in živela na robu blaznosti, sem zdaj bistveno bolj mirna, celotna družina živi povsem drugače, čeprav seveda s tako nizkimi plačami še vedno živimo na robu.”
Čeprav sama do obisti pozna grozljiv in hromeč občutek nemoči in sramu, da nisi sposoben preživeti družine in da potrebuješ pomoč, po tej celotni izkušnji ve, da brez takojšnjega ukrepanja in iskanja pomoči stanovanja ne bi imeli več: “Apeliram na vse, naj jih ne bo sram, naj jih ne potre, naj iščejo pomoč in gredo zmagi naproti. Zmeraj se najdejo ljudje in ustanove, ki so pripravljeni pomagati. Tudi sama sem bila prepričana, da jih ni, zdaj pa verjamem, da se da, če se le pravočasno zganeš. Torej pojdite po pomoč, rešujte sebe in svojo družino!”
Sogovorničin primer je eden od več kot 750, ki so jim v projektu brezplačne pravne pomoči pri botrstvu ponudili konkretno pravno pomoč. Čeprav je le eden od sto uspešno rešenih, pa je posebej pomemben, ker je precedenčen, kar pomeni, da odločitev, ki jo je prav na njihovem primeru sprejelo drugostopenjsko sodišče, v pomoč vsem, ki so se znašli pred izgubo stanovanja, pojasnjuje vodja projekta brezplačne pravne pomoči odvetnica Nina Zidar Klemenčič: “Ta primer je pomemben zlasti z vidika interpretacije 104. člena zakonika, saj je sodišče odločilo, da v primeru, ko je stranka obvestila sklad, da je nastala neka izjemna okoliščina in ga prosila za podaljšanje roka za plačilo dolga, bi stanovanjski sklad moral razumeti socialno stisko in bi moral ukrepati ter pomagati družini (npr. z zamenjavo stanovanja z manjšim), saj “neukrepanje, temveč birokratsko vztrajanje pri zahtevi po odpovedi najemne pogodbe ter prisilni izselitvi pomeni ravno to, da stanovanjski sklad ni ravnal zakonito ter v skladu s svojimi zakonskimi dolžnosti glede ukrepanja pri reševanju ter pomoči družinam v stiski”.
Sodišče je torej zakon interpretiralo pravilno, skladno s tem, da stanovanjski sklad ni neka zasebna gospodarska družba, ampak ima še dodatna pooblastila in del tega je tudi naloga, da mora v primeru, ko se zgodijo neke izredne okoliščine, ogroženim družinam pomagati.
Ta dobljena tožba je pomembna za vsakogar, ki se zaradi nekih izrednih dogodkov (smrt družinskega člana, izguba službe, invalidnost…) znajde v izrednih razmerah, zaradi katerih svojih obveznosti ne more plačevati. Je pa pri tem pomembno, da o tem nemudoma obvesti sklad, saj v tem primeru sklad ne more odstopiti od pogodbe. Prej omenjena, dobljena pravnomočna sodba se tukaj lahko uporabi v njegov prid. Če tega ne zna storiti sam, naj se obrne na naš projekt in mu bomo pomagali sestaviti, svetuje odvetnica.
A ta precedenčna sodba bo lahko v pomoč le tistim, ki začnejo pravočasno reševati svoje probleme, ki se odzivajo na opomine in so v vlogi dolžnika kar se da dejavni. Zamujeni roki so namreč največji, a še vedno najpogostejši problem. V primeru pravočasnega odziva pa se da doseči marsikaj. In to velja za vse vrste dolgov, ki nastajajo, opozarja Nina Zidar Klemenčič: “Veliko je primerov, ko so ‘socialne klavzule’, ki onemogočajo odklop elektrike, vode ipd., že vključene v zakon. Vendar je treba to uveljavljati na pravilen način, in če se posameznik odzove takoj, je mogoče veliko pomagati.”
Za nasvete, kako se lotiti take komunikacije z upniki, centri za socialno delo in drugimi ustanovami, kdaj in kako zaprositi za kakšno pomoč, kdaj se pritožiti ipd, socialno ogroženim družinam so že polna štiri leta na voljo na brezplačnih posvetovanjih, v lažjih primerih pa tudi v telefonskih pogovorih vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.00 in 11.00 na brezplačni telefonski številki 080 1432.
Po štirih letih izkušenj odvetnica pravi, da je kljub številnim posredovanjem, dobljenim primerom in javnim opozorilom eden od večjih problemov predvsem to, da se ne spreminja odnos institucij do ljudi na socialnem dnu: “Mislim, da bi težko govorili, da so se ti pristopi zelo spremenili. Pri deložacijah so največje spremembe nastale šele potem, ko nam je javnim stanovanjskim skladom na sodiščih uspelo dokazati, da obstajajo tudi dolžnosti, ki jih morajo narediti. A tukaj imam bolj občutek, da je šlo za argument moči, ki jo je dalo našim argumentom sodišče. Ker se zdaj morda malce bojijo, je ta odnos malce drugačen. Nimam pa občutka v odnosu do reševanja te problematike, da bi od vodstev teh institucij oz. z državnega vrha prišel impulz, da je ljudem treba pomagati. Zlahka dobiš občutek, da se vse institucije, ki so vezane na proračun, vedejo predvsem kot varuhi proračuna, ne pa da so tam zato, da ljudje lahko uresničijo svoje pravice. To je zame velik konflikt. V nekaterih primerih vidimo, da odtekajo milijoni in milijarde proračunskega denarja brez kakršnega koli problema, pri ‘malem človeku’ pa se postavijo na okope. In to je v bistvu nerazumno,” ocenjuje vodja BPP pri projektu Botrstvo Nina Zidar Klemenčič.
A dokler se v temelju ne bo spremenila sistemska pomoč oz. miselnost njenih izvajalcev, ki bi morali zagotoviti dostopnost do pravic prav vsem in ne le tistim, ki znajo in zmorejo vztrajati v boju s sistemom, bodo tudi projekti, kot je Brezplačna pravna pomoč pri projektu Botrstvu, nujni.
Botrstvo pa se tudi sicer močno trudi prav za boljšo sistemsko pomoč. Ob lastnih pogostih pobudah k spremembi zakonodaje se odziva tudi na javne razprave: pred dnevi tudi na zakon o obsegu zdravstvenih pravic, ki ima na življenje družin iz socialnega dna pomemben vpliv. Prav danes pa se bodo predstavniki Botrstva v Ljubljani sešli tudi s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice dr. Nilsom Muižniekom.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Osemnajstletnik bo eden od več kot 130 dijakov, ki bodo letos prejemali subvencijo stroškov bivanja v dijaških domovih.
Včeraj popoldne se je z letovanj ob morju ali v gorah vrnila še zadnja izmena otrok iz projekta Botrstvo. Letos ste poslušalci s svojimi donacijami ta odmik od doma in vsakdana omogočili rekordnemu številu otrok, saj se jih je letovanja lahko udeležilo kar 120!
Otroci, ki na letovanje pridejo le z nekaj kosi oblačil, otroci, ki se ne morejo naveličati tople vode, s katero se lahko tuširajo, pa otroci, ki se le tistih nekaj dni lahko do sitega najedo so ostali v spominu prostovoljca ZPM Ljubljana Moste Polje, ki vrsto let na morje spremlja otroke iz vse Slovenije. Hvala vsem, ki ste tudi to poletje omogočili letovanja otrokom iz projekta Botrstvo. K temu pripomore vsaka donacija v poljubni višini oz. vsak SMS z geslom BOTER5 (pisano brez presledka), poslan na št 1919, s čimer podarite 5 evrov. Vse donacije, poslane do konca tega tedna, bodo v celoti in brez odbitkov porabljene za letovanja otrok iz projekta Botrstvo, več informacij pa najdete na naši spletni strani. Hvala vsem za pomoč!
Ob ponedeljkih vas ob pomoči vzgojiteljev, ki na letovanjih kot prostovoljci spremljajo otroke iz Botrstva, spomnimo, kako zelo veliko otrokom pomeni nekajdnevni odmik od njihovega vsakdanjika. Med prostovoljci je tudi Duško. Srečal se je z zgodbo bratca in sestrice, ki sta kljub pravilu, da so otroci v spalnicah razdeljeni po spolu, želela spati v isti sobi.
Precej v drugo polovico so se prevesile šolske počitnice in prav vsak teden tudi z vašo pomočjo ob morju ali v gorah letujejo otroci iz projekta Botrstvo. Spremljajo jih prostovoljci, med katerimi je tudi Živa s številnimi spomini na letovanja. "Z drugimi vzgojiteljicami smo priredile tržnico objemov, vse obleke smo razporedile po mizah in dejale, da se dobrine plačujejo z objemi. Spomnim se fanta, ki me je vprašal, če imamo kakšno majico in koliko stane. Rekla sem mu, da tale majčka stane pet objemov in ko sem videla obraz tega fanta, ki ni mogel pokazati čudenja, da dajemo majico za objeme. Imel je takšen izraz na obrazu kot bi zadel na loteriji. Najlepši prizor pa je bil, ko je na zajtrku pokazal, kako ima lepo majico."
Vseh 6 tednov šolskih počitnic že s svojimi donacijami pomagate, da lahko na letovanja odhajajo tudi otroci, ki jim starši tega nikakor ne bi mogli omogočiti. Mnogi otroci so si tako priložnost zelo želeli.
"Ko se prvi večer začnemo spoznavati in otroci občutijo, da ti lahko zaupajo, se začnejo odpirati. Iz njih vrejo zgodbe o tragedijah, ki so jih že doživeli. Večinoma vodim skupine mlajših otrok, starih največ deset let, pa vendar mi govorijo stvari, ki so nepredstavljive. O smrti sorojencev, o izgubi celotne družine. O življenju v rejniških družinah ali v strašnem pomanjkanju. V resnici se nam sploh ne sanja, kako ljudje živijo. Ko sem se prvič soočila s tem, ko sem slišala njihove zgodbe, sem takoj ko je bilo mogoče, poklicala svoje starše in se jim zahvalila za vse, kar so mi dali in mi omogočili," o svojih izkušnjah ob prostovoljnem delu na letovanjih pove dolgoletna prostovoljka Alenka. Da lahko čim več otrok vsaj za nekaj dni izkusi letovanja, že vrsto let pomagate tudi poslušalci s svojimi donacijami. In tudi to poletje so prav vsa SMS sporočila z geslom BOTER5 (pisano brez presledka), poslana na številko 1919 namenjena za zagotavljanje počitniških doživetij najbolj ranljivim otrokom.
"Zadnji dan je zame najhujši, ker vem, kam se morajo vrniti. In vem, da oni vedo, kam se vračajo ...", pravi Martin, vzgojitelj prostovoljec na letovanjih, v katere so vključeni tudi otroci s projekta Botrstvo. Priznava, da vsem izkušnjam navkljub nikoli nisi pripravljen na realnost, ki jo ti otroci živijo …
“Deklice nekaj dni nisem videla jesti. Ko je naslednjič vzela jogurt in ga nesla v sobo, sem šla za njo. V torbi je poleg jogurta že imela spravljeno jabolko, hruške, tri slive še od prvega dne, deset paštet. Najprej sem bila pretresena in sem jo vprašala, zakaj to počne. Odvrnila je, da ji je mamica naročila, naj prinese domov vse, česar ne bo pojedla. To me je nepopisno zabolelo. Še danes o tem težko pripovedujem. Da tako majhen otrok hrani stvari za mamico, ki je doma lačna! Imela je slabo vest, ker je lahko jedla, mamica pa ni imela hrane. To najbrž pomeni, da deklica tudi sama doma nima dovolj. Vse do danes je nisem pozabila in tega nisem prebolela. Da je v Sloveniji dandanes nekdo lačen, da otrok ves teden hrani tri slive za mamico, se mi zdi še zdaj nerazumljivo!” močno ganjena pripoveduje Irena, ena izmed številnih vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki otroke kot prostovoljci spremljajo na letovanjih. Vsako poletje vas spomnimo, kako dragocena je za otroke s socialnega roba izkušnja letovanja na morju, v hribih, kjer koli stran od doma, s prijatelji. Pridejo po nove izkušnje in nova doživetja. V teh letih je samo zaradi vaših donacij tako izkušnjo lahko dobilo že več kot 400 otrok in tudi letos vas bomo vsak ponedeljek spomnili, da ste s SMS-donacijo BOTER5 na 1919 ali z donacijo poljubnega zneska lahko del te lepe poletne zgodbe.
Ta konec tedna se je iztekla druga sezona oddaje Delovna akcija na POP TV, v kateri družinam v stiski prenovijo njihov dom. Oddajo s pomočjo številnih poslovnih partnerjev, ki prispevajo svoj delež h gradbenim delom ali k novi opremi, ustvarja velika ekipa ljudi. A najbolj prepoznavna je oddaja postala po voditeljici Ani Praznik, ki je spremljanju prenov in s tem usod družin dala noto spontanosti, prisrčnosti in sočutja. Kako je doživljala vse zgodbe družin, njihovo stisko, revščino, osebne tragedije in kako je ta izkušnja spremenila njo in njen pogled na življenje?
Čeprav je bila želena šola precej daleč od kraja, kjer živi naša sogovornica in je bilo jasno, da bo s šolo prišel tudi strošek bivanja v dijaškem domu, so jo starši pri odločitvi podprli, češ da naj živi svoje sanje in da bodo že kako. A vseeno je bil mesečni znesek 220 evrov, ki jim je bilo treba prišteti še potne stroške, za njihovo družino zelo težko obvladljiv. Za plačilo dijaškega doma ni ostalo skoraj nič. Zato je to, da ji dom pomaga plačati Dijaški sklad projekta Botrstvo, strašansko dragoceno. "Lažje je doma, mami ima manj skrbi, tudi oče, čeprav ga ne vidim pogosto. Sploh pa mi je všeč, ker vidim, da sta ob koncu leta oba res ponosna name. Vem pa, da je staršem hudo, ker se moram obremenjevati z njihovimi problemi in da moram biti odrasla, čeprav sem še otrok." Dijaški sklad projekta Botrstvo je v tem šolskem letu pomagal še 139 dijakom, da so lahko prebivali v dijaških domovih, obiskovali želene šole in imeli bistveno boljše pogoje za učenje in delo kot bi jih imeli, če bi se morali vsak dan več ur voziti v šolo.
To poletje bo mladi prostovoljec Damjan prvič postal vzgojitelj tudi otrokom, ki bodo letovali s pomočjo donacij v projekt Botrstvo. Zanj je to posebej ganljiva izkušnja, saj so bila v otroštvu ta letovanja zanj edina možnost, da počitnic ne preživi zgolj doma. "Res gre le za nekaj dni, a hkrati za mnogo več. Letovanje ti da spomine, o katerih se lahko pogovarjaš s sošolci, s katerimi sicer ne bi imel tem za pogovore. Navezuješ stike, ki jih ne bi, če bi ždel doma med štirimi stenami, spoznaš, da imaš veščine in talente in vse to ti da upanje, da je življenje lahko boljše tudi zate!"
Gospodarski rasti in majhni brezposelnosti navkljub se število prosilcev za denarno socialno pomoč vztrajno povečuje, pri Botrstvu pa opažajo tudi vse več prošenj za pomoč pri letovanju, nakupu šolskih potrebščin, plačilu položnic in žal tudi za hrano. Starši, ki vsak mesec v skladišču v ljubljanskih Mostah lahko prevzamejo paket, po večini povedo, da sami pogosto ostanejo lačni in da je hrana velik problem. Med počitnicami, ko otroci ne jedo v šoli, bo le še večji.
Že pred časom smo vam predstavili zgodbo Vita in Filipa, dveh fantkov, ki sta po očetovi smrti živela z mamo v res nemogočih razmerah, v hiši brez vodovoda, med mišmi, vlago in v skupni spalnici z mamo. Ker zaradi posebnih potreb ne zmore samostojno skrbeti za sinova, potrebuje pomoč, ki jim jo vseskozi zagotavlja lokalni center za socialno delo. Ta je bil tudi med organizatorji pomoči, ki je hiško v tem času dodobra prenovila.
Bližajoči se konec šolskega leta je čas, ko šolarji in dijaki najbolj potrebujejo pomoč pri učenju in pridobivanju ocen. Inštrukcije so za marsikoga cenovno nedosegljive, mnogi večgeneracijski centri po Sloveniji pa jih vse leto organizirajo in to brezplačno. Kaj taka pomoč prostovoljcev daje otrokom s težavami pri učenju, kaj prostovoljno delo vrača inštruktorjem in kdo vse lahko pomaga? Obiskali smo VGC Skupna točka, samo eno od točk, kjer otroci lahko dobijo to neprecenljivo pomoč.
15 večgeneracijskih centrov, ki s številnimi lokalnimi podružnicami delujejo po vsej Sloveniji, daje odlično priložnost za številne, povsem brezplačne dejavnosti ljudem prav vseh starosti iz prav vseh socialnih slojev. V Sloveniji delujejo dobri dve leti, zgled pri oblikovanju njihovih programov in načina dela ter povezovanja z lokalnimi skupnostmi pa so jim bili tudi tisti, ki delujejo v Berlinu. Ena največjih platform medgeneracijskega druženja v Berlinu je Give something back to Berlin ali Vrni nekaj Berlinu. Več kot 100 prostovoljcev skrbi za starejše, priseljence, begunce, ljudi, ki potrebujejo pravno pomoč, nasvete ali le druženje in navezovanje stikov v svoji okolici.
Več kot 4500 botrov je v lanskem letu iz mesec v mesec lajšalo življenje več kot 5000 otrokom z vseh koncev Slovenije. Projekt, ki traja 9. leto, je v vsem tem času zbral več kot 14 milijonov evrov, iz leta v leto pa se bogati tudi program, ki otrokom in njihovim družinam omogoča vse bolj večplastno pomoč in s tem manjšo izključenost iz družbe. Po lanskih dveh neodvisnih zunanjih revizijah je prejšnji teden delovanje pregledal tudi Nadzorni odbor projekta Botrstvo.
Vsaj pet kilometrov nenehnega vzpona po ozki cesti je od prvega manjšega kraja do dotrajane hiše, v kateri sama živita petletni Matija in njegov oče. Matijeva mama je odšla, preden je dopolnil dve leti. Ker ima fantek nekaj razvojnih težav, ga oče vsak dan vozi v več kot 20 kilometrov oddaljeni razvojni vrtec. Stroškov je veliko že s prevozom, bori se tudi z dolgovi, ki so nastali za golo preživetje in za plačilo doma starostnikov, v katerem mora zaradi hude psihiatrične diagnoze bivati njegova mama, Matijeva babica. Za težko fizično dela prejema minimalno plačo, a je vesel, da ima službo in nadrejene, ki razumejo, kako zelo se vsak dan bori, da bi Matija imel lepše otroštvo, kot ga je imel sam, ki pri 41 letih še nikoli ni bil na morju.
Neveljaven email naslov