Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomoč pri grožnji z izgubo strehe nad glavo, pa trnova pot do pridobitve socialnih pravic, pritožbe zoper odločbe CSD, ukrepi glede neizdaje odločb v zakonitem roku, pomoč in svetovanje pri vložitvi vlog za osebni stečaj so najpogostejše težave, zaradi katerih so socialno ogroženi v minulih 4 letih iskali pomoč pri projketu Botrtvo – brezplačna pravna pomoč.
V tem času, ko so svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, je ekipa pravnikov dosegala tudi pomembne zmage na sodišču, ki kot precedenčne sodbe lahko pomagajo vsem, ki se znajdejo v podobnih težavah.
Gostji: družina, ki je na sodišču dobila precedenčno pravno bitko za stanovanje in vodja projketa Nina Zidar Klemenčič
Svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, trikrat tedensko tudi prek brezplačne telefonske številke 080 1432
“Popolnoma si nemočen. Institucije? Vrata so povsod zaprta, lahko greš jamrat, jokat, grozit s samomorom, nič ne pomaga, nikogar ne gane! Nihče ti sploh ne verjame, da si res v stiski in da nimaš. Da se ne afnaš in da ne plačaš, ker pač nočeš. Da v resnici vsak dan tehtaš, ali bodo otroci jedli in šli v šolo ali pa boš pač plačal kakšen strošek. Bila sem prepričana, da tako ali tako ni nikogar, ki bi ti pomagal, da si sam v tem,” stisko svoje družine opisuje mama, ki ji je s pomočjo Brezplačne pravne pomoči (BPP) projekta Botrstvo pozneje le uspelo rešiti dom.
Pomoč so prvič poiskali, ko je stanovanjski sklad prek sodišča že terjal izselitev iz neprofitnega stanovanja, čeprav so takrat s humanitarno pomočjo dolg že poravnali. Na prvi stopnji so tožbo izgubili in se kljub pičlemu upanju v zmago ob pomoči BPP pritožili. In na drugi stopnji tudi uspeli!
“Ko me je odvetnica poklicala in povedala, da smo uspeli, sem sepočutila, kot bi zadeli na lotu! Stanovanje in streha nad glavo sta res izjemno pomembna, če je to zagotovljeno, vse drugo nekako zmoremo! Če sem prej prejokala neštete noči in živela na robu blaznosti, sem zdaj bistveno bolj mirna, celotna družina živi povsem drugače, čeprav seveda s tako nizkimi plačami še vedno živimo na robu.”
Čeprav sama do obisti pozna grozljiv in hromeč občutek nemoči in sramu, da nisi sposoben preživeti družine in da potrebuješ pomoč, po tej celotni izkušnji ve, da brez takojšnjega ukrepanja in iskanja pomoči stanovanja ne bi imeli več: “Apeliram na vse, naj jih ne bo sram, naj jih ne potre, naj iščejo pomoč in gredo zmagi naproti. Zmeraj se najdejo ljudje in ustanove, ki so pripravljeni pomagati. Tudi sama sem bila prepričana, da jih ni, zdaj pa verjamem, da se da, če se le pravočasno zganeš. Torej pojdite po pomoč, rešujte sebe in svojo družino!”
Sogovorničin primer je eden od več kot 750, ki so jim v projektu brezplačne pravne pomoči pri botrstvu ponudili konkretno pravno pomoč. Čeprav je le eden od sto uspešno rešenih, pa je posebej pomemben, ker je precedenčen, kar pomeni, da odločitev, ki jo je prav na njihovem primeru sprejelo drugostopenjsko sodišče, v pomoč vsem, ki so se znašli pred izgubo stanovanja, pojasnjuje vodja projekta brezplačne pravne pomoči odvetnica Nina Zidar Klemenčič: “Ta primer je pomemben zlasti z vidika interpretacije 104. člena zakonika, saj je sodišče odločilo, da v primeru, ko je stranka obvestila sklad, da je nastala neka izjemna okoliščina in ga prosila za podaljšanje roka za plačilo dolga, bi stanovanjski sklad moral razumeti socialno stisko in bi moral ukrepati ter pomagati družini (npr. z zamenjavo stanovanja z manjšim), saj “neukrepanje, temveč birokratsko vztrajanje pri zahtevi po odpovedi najemne pogodbe ter prisilni izselitvi pomeni ravno to, da stanovanjski sklad ni ravnal zakonito ter v skladu s svojimi zakonskimi dolžnosti glede ukrepanja pri reševanju ter pomoči družinam v stiski”.
Sodišče je torej zakon interpretiralo pravilno, skladno s tem, da stanovanjski sklad ni neka zasebna gospodarska družba, ampak ima še dodatna pooblastila in del tega je tudi naloga, da mora v primeru, ko se zgodijo neke izredne okoliščine, ogroženim družinam pomagati.
Ta dobljena tožba je pomembna za vsakogar, ki se zaradi nekih izrednih dogodkov (smrt družinskega člana, izguba službe, invalidnost…) znajde v izrednih razmerah, zaradi katerih svojih obveznosti ne more plačevati. Je pa pri tem pomembno, da o tem nemudoma obvesti sklad, saj v tem primeru sklad ne more odstopiti od pogodbe. Prej omenjena, dobljena pravnomočna sodba se tukaj lahko uporabi v njegov prid. Če tega ne zna storiti sam, naj se obrne na naš projekt in mu bomo pomagali sestaviti, svetuje odvetnica.
A ta precedenčna sodba bo lahko v pomoč le tistim, ki začnejo pravočasno reševati svoje probleme, ki se odzivajo na opomine in so v vlogi dolžnika kar se da dejavni. Zamujeni roki so namreč največji, a še vedno najpogostejši problem. V primeru pravočasnega odziva pa se da doseči marsikaj. In to velja za vse vrste dolgov, ki nastajajo, opozarja Nina Zidar Klemenčič: “Veliko je primerov, ko so ‘socialne klavzule’, ki onemogočajo odklop elektrike, vode ipd., že vključene v zakon. Vendar je treba to uveljavljati na pravilen način, in če se posameznik odzove takoj, je mogoče veliko pomagati.”
Za nasvete, kako se lotiti take komunikacije z upniki, centri za socialno delo in drugimi ustanovami, kdaj in kako zaprositi za kakšno pomoč, kdaj se pritožiti ipd, socialno ogroženim družinam so že polna štiri leta na voljo na brezplačnih posvetovanjih, v lažjih primerih pa tudi v telefonskih pogovorih vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.00 in 11.00 na brezplačni telefonski številki 080 1432.
Po štirih letih izkušenj odvetnica pravi, da je kljub številnim posredovanjem, dobljenim primerom in javnim opozorilom eden od večjih problemov predvsem to, da se ne spreminja odnos institucij do ljudi na socialnem dnu: “Mislim, da bi težko govorili, da so se ti pristopi zelo spremenili. Pri deložacijah so največje spremembe nastale šele potem, ko nam je javnim stanovanjskim skladom na sodiščih uspelo dokazati, da obstajajo tudi dolžnosti, ki jih morajo narediti. A tukaj imam bolj občutek, da je šlo za argument moči, ki jo je dalo našim argumentom sodišče. Ker se zdaj morda malce bojijo, je ta odnos malce drugačen. Nimam pa občutka v odnosu do reševanja te problematike, da bi od vodstev teh institucij oz. z državnega vrha prišel impulz, da je ljudem treba pomagati. Zlahka dobiš občutek, da se vse institucije, ki so vezane na proračun, vedejo predvsem kot varuhi proračuna, ne pa da so tam zato, da ljudje lahko uresničijo svoje pravice. To je zame velik konflikt. V nekaterih primerih vidimo, da odtekajo milijoni in milijarde proračunskega denarja brez kakršnega koli problema, pri ‘malem človeku’ pa se postavijo na okope. In to je v bistvu nerazumno,” ocenjuje vodja BPP pri projektu Botrstvo Nina Zidar Klemenčič.
A dokler se v temelju ne bo spremenila sistemska pomoč oz. miselnost njenih izvajalcev, ki bi morali zagotoviti dostopnost do pravic prav vsem in ne le tistim, ki znajo in zmorejo vztrajati v boju s sistemom, bodo tudi projekti, kot je Brezplačna pravna pomoč pri projektu Botrstvu, nujni.
Botrstvo pa se tudi sicer močno trudi prav za boljšo sistemsko pomoč. Ob lastnih pogostih pobudah k spremembi zakonodaje se odziva tudi na javne razprave: pred dnevi tudi na zakon o obsegu zdravstvenih pravic, ki ima na življenje družin iz socialnega dna pomemben vpliv. Prav danes pa se bodo predstavniki Botrstva v Ljubljani sešli tudi s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice dr. Nilsom Muižniekom.
551 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Pomoč pri grožnji z izgubo strehe nad glavo, pa trnova pot do pridobitve socialnih pravic, pritožbe zoper odločbe CSD, ukrepi glede neizdaje odločb v zakonitem roku, pomoč in svetovanje pri vložitvi vlog za osebni stečaj so najpogostejše težave, zaradi katerih so socialno ogroženi v minulih 4 letih iskali pomoč pri projketu Botrtvo – brezplačna pravna pomoč.
V tem času, ko so svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, je ekipa pravnikov dosegala tudi pomembne zmage na sodišču, ki kot precedenčne sodbe lahko pomagajo vsem, ki se znajdejo v podobnih težavah.
Gostji: družina, ki je na sodišču dobila precedenčno pravno bitko za stanovanje in vodja projketa Nina Zidar Klemenčič
Svetovali več kot 1700 posameznikom in družinam, trikrat tedensko tudi prek brezplačne telefonske številke 080 1432
“Popolnoma si nemočen. Institucije? Vrata so povsod zaprta, lahko greš jamrat, jokat, grozit s samomorom, nič ne pomaga, nikogar ne gane! Nihče ti sploh ne verjame, da si res v stiski in da nimaš. Da se ne afnaš in da ne plačaš, ker pač nočeš. Da v resnici vsak dan tehtaš, ali bodo otroci jedli in šli v šolo ali pa boš pač plačal kakšen strošek. Bila sem prepričana, da tako ali tako ni nikogar, ki bi ti pomagal, da si sam v tem,” stisko svoje družine opisuje mama, ki ji je s pomočjo Brezplačne pravne pomoči (BPP) projekta Botrstvo pozneje le uspelo rešiti dom.
Pomoč so prvič poiskali, ko je stanovanjski sklad prek sodišča že terjal izselitev iz neprofitnega stanovanja, čeprav so takrat s humanitarno pomočjo dolg že poravnali. Na prvi stopnji so tožbo izgubili in se kljub pičlemu upanju v zmago ob pomoči BPP pritožili. In na drugi stopnji tudi uspeli!
“Ko me je odvetnica poklicala in povedala, da smo uspeli, sem sepočutila, kot bi zadeli na lotu! Stanovanje in streha nad glavo sta res izjemno pomembna, če je to zagotovljeno, vse drugo nekako zmoremo! Če sem prej prejokala neštete noči in živela na robu blaznosti, sem zdaj bistveno bolj mirna, celotna družina živi povsem drugače, čeprav seveda s tako nizkimi plačami še vedno živimo na robu.”
Čeprav sama do obisti pozna grozljiv in hromeč občutek nemoči in sramu, da nisi sposoben preživeti družine in da potrebuješ pomoč, po tej celotni izkušnji ve, da brez takojšnjega ukrepanja in iskanja pomoči stanovanja ne bi imeli več: “Apeliram na vse, naj jih ne bo sram, naj jih ne potre, naj iščejo pomoč in gredo zmagi naproti. Zmeraj se najdejo ljudje in ustanove, ki so pripravljeni pomagati. Tudi sama sem bila prepričana, da jih ni, zdaj pa verjamem, da se da, če se le pravočasno zganeš. Torej pojdite po pomoč, rešujte sebe in svojo družino!”
Sogovorničin primer je eden od več kot 750, ki so jim v projektu brezplačne pravne pomoči pri botrstvu ponudili konkretno pravno pomoč. Čeprav je le eden od sto uspešno rešenih, pa je posebej pomemben, ker je precedenčen, kar pomeni, da odločitev, ki jo je prav na njihovem primeru sprejelo drugostopenjsko sodišče, v pomoč vsem, ki so se znašli pred izgubo stanovanja, pojasnjuje vodja projekta brezplačne pravne pomoči odvetnica Nina Zidar Klemenčič: “Ta primer je pomemben zlasti z vidika interpretacije 104. člena zakonika, saj je sodišče odločilo, da v primeru, ko je stranka obvestila sklad, da je nastala neka izjemna okoliščina in ga prosila za podaljšanje roka za plačilo dolga, bi stanovanjski sklad moral razumeti socialno stisko in bi moral ukrepati ter pomagati družini (npr. z zamenjavo stanovanja z manjšim), saj “neukrepanje, temveč birokratsko vztrajanje pri zahtevi po odpovedi najemne pogodbe ter prisilni izselitvi pomeni ravno to, da stanovanjski sklad ni ravnal zakonito ter v skladu s svojimi zakonskimi dolžnosti glede ukrepanja pri reševanju ter pomoči družinam v stiski”.
Sodišče je torej zakon interpretiralo pravilno, skladno s tem, da stanovanjski sklad ni neka zasebna gospodarska družba, ampak ima še dodatna pooblastila in del tega je tudi naloga, da mora v primeru, ko se zgodijo neke izredne okoliščine, ogroženim družinam pomagati.
Ta dobljena tožba je pomembna za vsakogar, ki se zaradi nekih izrednih dogodkov (smrt družinskega člana, izguba službe, invalidnost…) znajde v izrednih razmerah, zaradi katerih svojih obveznosti ne more plačevati. Je pa pri tem pomembno, da o tem nemudoma obvesti sklad, saj v tem primeru sklad ne more odstopiti od pogodbe. Prej omenjena, dobljena pravnomočna sodba se tukaj lahko uporabi v njegov prid. Če tega ne zna storiti sam, naj se obrne na naš projekt in mu bomo pomagali sestaviti, svetuje odvetnica.
A ta precedenčna sodba bo lahko v pomoč le tistim, ki začnejo pravočasno reševati svoje probleme, ki se odzivajo na opomine in so v vlogi dolžnika kar se da dejavni. Zamujeni roki so namreč največji, a še vedno najpogostejši problem. V primeru pravočasnega odziva pa se da doseči marsikaj. In to velja za vse vrste dolgov, ki nastajajo, opozarja Nina Zidar Klemenčič: “Veliko je primerov, ko so ‘socialne klavzule’, ki onemogočajo odklop elektrike, vode ipd., že vključene v zakon. Vendar je treba to uveljavljati na pravilen način, in če se posameznik odzove takoj, je mogoče veliko pomagati.”
Za nasvete, kako se lotiti take komunikacije z upniki, centri za socialno delo in drugimi ustanovami, kdaj in kako zaprositi za kakšno pomoč, kdaj se pritožiti ipd, socialno ogroženim družinam so že polna štiri leta na voljo na brezplačnih posvetovanjih, v lažjih primerih pa tudi v telefonskih pogovorih vsak ponedeljek, sredo in petek med 9.00 in 11.00 na brezplačni telefonski številki 080 1432.
Po štirih letih izkušenj odvetnica pravi, da je kljub številnim posredovanjem, dobljenim primerom in javnim opozorilom eden od večjih problemov predvsem to, da se ne spreminja odnos institucij do ljudi na socialnem dnu: “Mislim, da bi težko govorili, da so se ti pristopi zelo spremenili. Pri deložacijah so največje spremembe nastale šele potem, ko nam je javnim stanovanjskim skladom na sodiščih uspelo dokazati, da obstajajo tudi dolžnosti, ki jih morajo narediti. A tukaj imam bolj občutek, da je šlo za argument moči, ki jo je dalo našim argumentom sodišče. Ker se zdaj morda malce bojijo, je ta odnos malce drugačen. Nimam pa občutka v odnosu do reševanja te problematike, da bi od vodstev teh institucij oz. z državnega vrha prišel impulz, da je ljudem treba pomagati. Zlahka dobiš občutek, da se vse institucije, ki so vezane na proračun, vedejo predvsem kot varuhi proračuna, ne pa da so tam zato, da ljudje lahko uresničijo svoje pravice. To je zame velik konflikt. V nekaterih primerih vidimo, da odtekajo milijoni in milijarde proračunskega denarja brez kakršnega koli problema, pri ‘malem človeku’ pa se postavijo na okope. In to je v bistvu nerazumno,” ocenjuje vodja BPP pri projektu Botrstvo Nina Zidar Klemenčič.
A dokler se v temelju ne bo spremenila sistemska pomoč oz. miselnost njenih izvajalcev, ki bi morali zagotoviti dostopnost do pravic prav vsem in ne le tistim, ki znajo in zmorejo vztrajati v boju s sistemom, bodo tudi projekti, kot je Brezplačna pravna pomoč pri projektu Botrstvu, nujni.
Botrstvo pa se tudi sicer močno trudi prav za boljšo sistemsko pomoč. Ob lastnih pogostih pobudah k spremembi zakonodaje se odziva tudi na javne razprave: pred dnevi tudi na zakon o obsegu zdravstvenih pravic, ki ima na življenje družin iz socialnega dna pomemben vpliv. Prav danes pa se bodo predstavniki Botrstva v Ljubljani sešli tudi s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice dr. Nilsom Muižniekom.
Peter Prevc kljub napornemu urniku priprav na novo sezono ne zanemarja projekta Botrstvo. Skupaj s podjetjem Gorenje je namreč podaril 1000 paketov zvezkov otrokom v socialni stiski. Denar zanje pa zbirata tudi dve mladi kuharski ekipi, ki s kuharskimi mojstrovinami po fer ceni razveseljujeta obiskovalce po celotni Sloveniji.
Tudi hrana je za nekatere otroke vse prej kot samoumevna. Na to so ob koncu lanskega poletja opozorili spremljevalci, ki so na letovanjih spremljali otroke iz projekta Botrstvo
Mnogo otrok iz socialno ogroženih družin potrebuje vaše prispevke, da bodo tudi oni lahko jeseni svojim vrstnikom povedali, kako je bilo na morju.
Zadnjo petletko Vala 202 je zagotovo zaznamovala tudi podpora projektu Botrstvo, v katerem se je tudi zaradi naše odmevne medijske podpore zbralo za več kot 9.5 mio evrov pomoči za najrevnejše otroke z vseh koncev Slovenije. V teh letih smo ne le opozarjali na posamezne usode otrok in na številne sistemske pomanjkljivosti, ki so otroke dobesedno potiskale v revščino, pač pa smo skušali najti tudi rešitve za neposredno pomoč. Tako že nekaj let s posebnimi akcijami in z vse bolj odmevnimi dražbami pomagamo zbirati sredstva za obšolske dejavnosti in razvoj talentov ter za kakovostno preživljanje počitnic in prostega časa. Zadnje leto pa smo z veselje podprli tudi Dijaški sklad, namenjen sofinanciranju bivanja dijakov v dijaških domovih: mnogi med njimi so se prav zaradi tovrstne finančne pomoči sploh lahko odločili za šolanje zunaj svojega kraja oziroma so z njim lahko nadaljevali. Ob koncu šolskega leta je o pomenu tega sklada za dijake doma Lizike Jančar v Mariboru spregovorila tudi pedagoginja in svetovalna delavka doma Vlasta Prajnc.
V pozivu k sistemskim spremembam tudi poroštveni sklad in sprememba vračila štipendij, ki jih država odteguje tudi s posegom v otroške dodatke!
Na konferenci o prihodnosti slovenske državne blaginje, ki je ta teden potekala v Ljubljani, je bila med pomembnimi temami tudi neenakost in revščina v družbi, seveda tudi tista, ki prizadene otroke. Primerjalno z drugimi državami je skrb za otroke in v marsičem še vedno na visoki ravni, vendar pa bi družinska politika z nekaj spremembami lahko bila bistveno bolj učinkovita, opozarjata gostji oddaje dr. Nada Stropnik (Inštitut za ekonomska raziskovanja) in dr. Vesna Leskošek (Fakulteta za socialno delo).
Kako so se spremenili materialni pogoji, v katerih so otroci odraščali v zadnjem desetletju, kaj je vplivalo na velikansko povečanje tveganja revščine med otrok, najbolj drastično pri otrocih enostarševskih družin in tistih, kjer so starši brezposelni, ter kako je revščina vplivala na izobraževanje, prostočasne dejavnosti in vrednote otrok? Kakšen je njihov odnos do nasilja in medvrstniškega nasilja in zakaj se morajo raziskave bolj usmeriti na to, kako svet in svoj položaj v njem doživljajo sami otroci in ne na to, kaj o tem menimo odrasli in stroke?
Zgodbo Mance, Petre, Simone in Luke smo predstavili pred natanko tremi leti in vaša pomoč jim je močno olajšala njihovo življenje. Ne le, da so se končno lahko najedli, kot pravi njihova mama, prav vaša pomoč je otokom omogočila, da so bili ves ta čas manj zasmehovani, enakovredni in so lahko obiskovali tudi dejavnosti, starejša Manca pa je celo lahko izpolnila svoje želje po študiju!
Svet se je za takrat desetletno Anabelo povsem spremenil, ko sta nekaj tednov po rojstvu umrla bratca in je mamo prizadel niz možganskih kapi. V iskanju tolažbe in bega pred vso žalostjo, je deklica zašla v povsem neprimerno družbo, se sčasoma začela rezati po vsem telesu in trikrat skušala končati svoje življenje. Čeprav sta z mamo iskali pomoč na številnih koncih, ji ponujena strokovna pomoč ni prinesla olajšanja. Nekdanja odličnjakinja je v šoli tako popustila, da je ponavljala razred … Po zamenjavi šole zdaj znova doživlja učne uspehe. A njena pot okrevanja, na kateri nujno potrebuje redno psihoterapevtsko in psihiatrično pomoč, je močno odvisna od plačljive strokovne pomoči.
Na dan, ki slavi delo, je Blaž Maljevac z Radia Koper obiskal nekaj primorskih družin, ki jim brezposelnost ali nizke plače krojijo vsakdan: brezposelno in bolno samohranilko, ki si želi delati, očeta, ki je ob izgubi partnerke ostal še brez službe, brezposelno mamo s štirimi otroki ter medicinsko sestro, ki kljub svoji in partnerjevi redni službi težko shaja skozi mesec. Otroci so nedvomno največje žrtve posledic, ki jih spremembe in vrednost dela na trgu prinašajo v življenja družin. Zato so se kolegi iz Radia Koper, ob tem, da že tretje leto vsak teden objavljajo zgodbe v podporo Botrstvu, ki jih pripravljamo na Valu 202, odločili, da otrokom v socialni stiski iz svojega okolja priskočijo na pomoč. Ta petek, 5. 5. 2017, bodo zato organizirali dobrodelno predavanje dr. Aleksandra Zadela o evolucijskem pomenu čustev. Celoten izkupiček od prodanih vstopnic bodo namenili otrokom, ki se svojih prostočasnih aktivnosti ne morejo udeleževati zaradi socialne stiske.
Ko smo minuli teden s 5. večjo dražbo zaokrožili tudi 5. obletnico naše podpore projektu Botrstvo in v zaključni ponedeljkovi oddaji pred mikrofon le privabili tudi nadvse skrivnostnega anonimnega kupca, se je zdelo, da je za nami zaključena zgodba. A je dobro uro po oddaji, na praznični ponedeljek, zazvonil telefon…in prinesel še dodaten razlog za prazničen danJ A najprej se vrnimo k samem poteku dražbe: Jana Vidic
V sredo zjutraj se je v programu Vala 202 in v neposrednem spletnem video prenosu odvila odmevna dražba violončelističnih lokov, ki sta jih projektu Botrstvo podarila 2Cellos oz. Luka Šulić in Stjepan Hauser. Z lokoma sta odigrala številne koncerte, prepotovala svet in jih v humanitarne namene podarila zato, ker sta tudi sama v času šolanja potrebovala donatorsko pomoč in ker sta prepričana, da je treba vračati družbi, ki ti je pomagala na poti do uspeha.
Na tokratni dobrodelni dražbi Vala 202 duet 2Cellos projektu Botrstvo v Sloveniji podarja dva loka za violončelo, s katerima sta Luka in Stjepan preigrala številne skladbe in na katera sta, kot pravita, zelo navezana. Celoten izkupiček dražbe bo brez odbitkov namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo.
Na tokratni dražbi duet 2Cellos projektu Botrstvo v Sloveniji podarja enega od svojih lokov za čelo, s katerim sta Luka in Stjepan preigrala ogromno število skladb in na katerega sta, kot pravita, zelo navezana. Celoten izkupiček dražbe bo brez odbitkov namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo. Izklicna cena za lok, ki ga bosta Luka Šulić in Stjepan Hauser oz. 2Cellos projektu Botrstvo predala ob že razprodanih koncertih v ljubljanskih Stožicah ta konec tedna, na katerih bosta nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV, je 1000 evrov.
"Presenetil me je podatek, da je revščina razširjena tudi med otroki zaposlenih, enostarševskih družin in brezposelnih državljanov. V državi, kot je Slovenija, bi pričakoval, da je revščina prisotna morda le med romskimi in migrantskimi otroki. To so veliki problemi in če jih ne boste reševali sedaj, boste kasneje to obžalovali," je po štiridnevnem obisku pri nas med drugim povedal komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks. Kakšne vtise je dobil o reševanju te problematike tudi v pogovorih s številnimi nevladnimi organizacijami, med njimi tudi predstavniki Botrstva, kakšno je njegovo stališče do posledic varčevalnih ukrepov in pomenu reševanja revščine otrok v Evropi.
Izjemno pomemben del naše zdaj že pet let trajajoče podpore projektu Botrstvo so tudi zgodbe otrok in njihovih družin, ki so z lastno izkušnjo skušali izpovedati, v kakšnih stiskah živijo. Bilo jih je na desetine in prav pri nobeni se ni zgodilo, da ne bi bilo odziva, pomoči, prav vsaka družina je doživela vsaj začasno olajšane, nekatere pa so po objavi doživele res prelomne spremembe. Z zbrano pomočjo so bili družinam poplačani dolgovi, donacije so zagotovile hrano, oblačila, gospodinjske, športne in druge pripomočke, opremile domove s pohištvom, nekatere so lahko obnovile povsem dotrajane bivalne prostore, dve družini sta se iz povsem neprimernih stanovanj preselili v suha, topla in finančno vzdržna najemna stanovanja, otroci so dobili možnost razvoja talentov, plačila treningov in opreme, zmanjšale so se razlike, zaradi katerih so prej izločeni iz družbe vrstnikov. Obseg pomoči je bil od zgodbe do zgodbe drugačen, med tistimi z največjim v vseh letih pa je bila tudi zgodba Nike, Katje in Uroša, ki smo jih prvič obiskali, ko jih je le nekaj dni ločilo od deložacije.
Pet let, 9,2 milijona evrov, več kot 7100 botrov in vsestranska pomoč za 8.200 otrok. Donatorji meseca so prispevali 550.000 evrov.
"Veteranki" med botri o projektu, njegovem poslanstvu in razočaranju nad državo. “Najpomembnejšima razlogoma številka ena in dve za pridružitev takrat šele nastajajočemu projektu je ime Milena Štular in Anita Ogulin, ker sem ju poznala, cenila njuno delo in sem jima povsem zaupala,” pravi gospa Mojca Randl, ki je skupaj s hčerko med več kot 7100 dosedanjimi botri v tem projketu nosi št. 2. Med “botrami veterankami” je tudi gospa Mojca Senčar, ena najstarejših boter, ne le po botrskem stažu, je bila, kljub številnim drugim humanitarnim akcijam in projektom, s katerimi se je srečevala ob svojem delu, takoj pripravljena botrovati. Poleg samega koncepta, da gre celoten znesek za točno določenega otroka, najbolj pritegnilo to, da je vodenje projekta v po njenem prepričanju zanesljivih rokah, kar se ji zdi izjemno pomembno.
Niti dva tedna po Nikolajevem rojstvu je mama odšla iz njegovega življenja in se ni nikoli več vrnila. Dveletni fantiček živi z očetom, ki pa mu trajna invalidnost komaj omogoča vsakodnevne opravke. S tem, da nikoli več ne bo mogel delati, se ne more sprijazniti, sploh ker zgolj s socialnimi prejemki izjemno težko živita in ker je s svojo boleznijo ujet še v birokratski primež dolgotrajnega čakanja na invalidsko pokojnino in na zdravstvene storitve ... Sredstev jima zmanjkuje že za doplačila vseh zdravil, oče pa malčku še zdaleč ne more kupiti vsega za zdrav razvoj. Nikolaj namreč ne hodi vrtec, ker bi lahko z vsako okužbo ogrozil življenje svojega očeta ...
Neveljaven email naslov