Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prihodnost slovenske državne blaginje

29.05.2017

Na konferenci o prihodnosti slovenske državne blaginje, ki je ta teden potekala v Ljubljani, je bila med pomembnimi temami tudi neenakost in revščina v družbi, seveda tudi tista, ki prizadene otroke. Primerjalno z drugimi državami je skrb za otroke in v marsičem še vedno na visoki ravni, vendar pa bi družinska politika z nekaj spremembami lahko bila bistveno bolj učinkovita, opozarjata gostji oddaje dr. Nada Stropnik (Inštitut za ekonomska raziskovanja) in dr. Vesna Leskošek (Fakulteta za socialno delo).

V tako bogati družbi je nedopustno imeti tako revne otroke in se tako zelo zanašati na pomoč nevladnih organizacij

Danes so mladi v res težkem položaju, pritiski kapitalizma in posledično gospodarstva, naj se trg dela še bolj prekarizira, naj se uvede še več neznačilnih oblik dela so veliki in so tolikšni, da se država temu vedno težje upira,” je dekanja Fakultete za socialno delo dr. Vesna Leskošek opozorila na konferenci o prihodnosti slovenske države blaginje, na kateri sta bili med pomembnimi temami tudi neenakost in revščina v družbi, seveda tudi tista, ki prizadene otroke. “Bojim se, da mladi ne bodo imeli tako varnih eksistenc in družbene varnosti, da bi lahko družbeno participirali, saj jih bo njihov položaj vse bolj obremenjeval. To pa pomeni, da država ne more več računati na generacijo otrok, ki bodo družbeno dejavni in ki bodo imeli enako razumevanje za solidarnost, enakost in druga načela socialne države, kar lahko zagotavlja medgeneracijsko solidarnost. Prihodnost je zelo nepredvidljiva.”

In to za prav vse generacije, tudi tiste, ki menijo, da jih dobrobit otrok danes prav nič ne zadeva, ker da so starši sami dolžni poskrbeti za prihodnost svojih otrok. A družba nikakor ni le seštevek posameznikov in njihovo aritmetično povprečje, ampak živ organizem, ki le s sobivanjem in solidarnostjo lahko zavaruje najšibkejše in razume, da je za vse dobra le takrat, ko prav nihče ni na tleh.

“Še vedno menim, da je rešitev to, da negujemo neko obliko socialne pravičnosti in solidarnosti, na katerih temelji socialna država, ne glede na to, ali menimo, da bi se morda morala socialna država v kakšnem delu spremeniti. Samemu pojmu se ne smemo odpovedati!”

Predvsem pa moramo vedeti, da je razumevanje revščine z vidika, “da so si ljudje zanjo sami krivi“, popolnoma zgrešena, je jasna dr. Leskošek: “Svoja življenja živimo znotraj družbene strukture, ki jo ustvarjajo vsakokratna vlada in politika, pa tudi mi s tem, ko jih volimo. Ta struktura vedno zamejuje naša življenja, vedno nam daje ali odvzema nekatere možnosti. Če za primer vzamemo stečaj Mure – zanj zagotovo niso bile krive delavke, ki so nato nosile vse posledice, pač pa podjetje, pa tudi država, ki nekemu podjetju postavlja okvire. Zato odgovornosti za obstoj ne moremo preprosto prenesti na samega človeka!

Pri Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje, kjer vodijo projekt Botrstvo, so prav danes pristojne znova opozorili na številne sistemske pomanjkljivosti in napake ter jih znova pozvali k spremembi zakonodaje: take spremembe bi namreč pomembno prispevale k zmanjševanju posledic revščine v Sloveniji.

Če primerjamo stanje s stanjem v drugih razvitih državah, smo morda v čem resda na boljšem, a pogosto le zato, ker je tudi v nekaterih drugih državah EU obseg revščine katastrofalen, poudarja dr. Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja: “Huda revščina pri nas ni masoven problem, še vedno jo blažijo socialni transferji, odlično so subvencionirani vrtci, zelo dobro je poskrbljeno za zdravstveno varstvo mladoletnih otrok. Tukaj smo res dobri. A problem je, ker je tako velik delež skrbi na nevladnih organizacijah.

Je pa dr. Stropnik prepričana, da imajo pri zadovoljevanju tako osnovnih potreb, kot je golo preživetje, nevladne organizacije preveliko vlogo in jo prevzemajo od tistega, ki bi jo v resnici moral opravljati: “Mislim, da je v tako bogati družbi nedopustno imeti otroke, ki nimajo zadovoljenih osnovnih potreb in živijo v okoliščinah, ki jim bodo prizadejale dolgoročne posledice. Tukaj bi država morala opraviti svoje delo! Nevladne organizacije so ji lahko v veliko pomoč, vendar država ne sme računati na to, da bodo te zaščitnik družine od materialne varnosti naprej. Svoje delo lahko opravijo bolje kot država, ker bolje poznajo potrebe družin, a je država potem dolžna to financirati!

Ob tem dr. Stropnik opozarja še na posebnost, da država otroški dodatek že všteva v dohodke družine, kar bi bilo nujno spremeniti: socialna politika naj poskrbi za socialno stabilnost družine, otroški dodatek pa bi moral biti poseben dohodek iz naslova družinske politike. V številnih državah je namreč otroški dodatek povsem ločena kategorija.


Botrstvo

548 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Prihodnost slovenske državne blaginje

29.05.2017

Na konferenci o prihodnosti slovenske državne blaginje, ki je ta teden potekala v Ljubljani, je bila med pomembnimi temami tudi neenakost in revščina v družbi, seveda tudi tista, ki prizadene otroke. Primerjalno z drugimi državami je skrb za otroke in v marsičem še vedno na visoki ravni, vendar pa bi družinska politika z nekaj spremembami lahko bila bistveno bolj učinkovita, opozarjata gostji oddaje dr. Nada Stropnik (Inštitut za ekonomska raziskovanja) in dr. Vesna Leskošek (Fakulteta za socialno delo).

V tako bogati družbi je nedopustno imeti tako revne otroke in se tako zelo zanašati na pomoč nevladnih organizacij

Danes so mladi v res težkem položaju, pritiski kapitalizma in posledično gospodarstva, naj se trg dela še bolj prekarizira, naj se uvede še več neznačilnih oblik dela so veliki in so tolikšni, da se država temu vedno težje upira,” je dekanja Fakultete za socialno delo dr. Vesna Leskošek opozorila na konferenci o prihodnosti slovenske države blaginje, na kateri sta bili med pomembnimi temami tudi neenakost in revščina v družbi, seveda tudi tista, ki prizadene otroke. “Bojim se, da mladi ne bodo imeli tako varnih eksistenc in družbene varnosti, da bi lahko družbeno participirali, saj jih bo njihov položaj vse bolj obremenjeval. To pa pomeni, da država ne more več računati na generacijo otrok, ki bodo družbeno dejavni in ki bodo imeli enako razumevanje za solidarnost, enakost in druga načela socialne države, kar lahko zagotavlja medgeneracijsko solidarnost. Prihodnost je zelo nepredvidljiva.”

In to za prav vse generacije, tudi tiste, ki menijo, da jih dobrobit otrok danes prav nič ne zadeva, ker da so starši sami dolžni poskrbeti za prihodnost svojih otrok. A družba nikakor ni le seštevek posameznikov in njihovo aritmetično povprečje, ampak živ organizem, ki le s sobivanjem in solidarnostjo lahko zavaruje najšibkejše in razume, da je za vse dobra le takrat, ko prav nihče ni na tleh.

“Še vedno menim, da je rešitev to, da negujemo neko obliko socialne pravičnosti in solidarnosti, na katerih temelji socialna država, ne glede na to, ali menimo, da bi se morda morala socialna država v kakšnem delu spremeniti. Samemu pojmu se ne smemo odpovedati!”

Predvsem pa moramo vedeti, da je razumevanje revščine z vidika, “da so si ljudje zanjo sami krivi“, popolnoma zgrešena, je jasna dr. Leskošek: “Svoja življenja živimo znotraj družbene strukture, ki jo ustvarjajo vsakokratna vlada in politika, pa tudi mi s tem, ko jih volimo. Ta struktura vedno zamejuje naša življenja, vedno nam daje ali odvzema nekatere možnosti. Če za primer vzamemo stečaj Mure – zanj zagotovo niso bile krive delavke, ki so nato nosile vse posledice, pač pa podjetje, pa tudi država, ki nekemu podjetju postavlja okvire. Zato odgovornosti za obstoj ne moremo preprosto prenesti na samega človeka!

Pri Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje, kjer vodijo projekt Botrstvo, so prav danes pristojne znova opozorili na številne sistemske pomanjkljivosti in napake ter jih znova pozvali k spremembi zakonodaje: take spremembe bi namreč pomembno prispevale k zmanjševanju posledic revščine v Sloveniji.

Če primerjamo stanje s stanjem v drugih razvitih državah, smo morda v čem resda na boljšem, a pogosto le zato, ker je tudi v nekaterih drugih državah EU obseg revščine katastrofalen, poudarja dr. Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja: “Huda revščina pri nas ni masoven problem, še vedno jo blažijo socialni transferji, odlično so subvencionirani vrtci, zelo dobro je poskrbljeno za zdravstveno varstvo mladoletnih otrok. Tukaj smo res dobri. A problem je, ker je tako velik delež skrbi na nevladnih organizacijah.

Je pa dr. Stropnik prepričana, da imajo pri zadovoljevanju tako osnovnih potreb, kot je golo preživetje, nevladne organizacije preveliko vlogo in jo prevzemajo od tistega, ki bi jo v resnici moral opravljati: “Mislim, da je v tako bogati družbi nedopustno imeti otroke, ki nimajo zadovoljenih osnovnih potreb in živijo v okoliščinah, ki jim bodo prizadejale dolgoročne posledice. Tukaj bi država morala opraviti svoje delo! Nevladne organizacije so ji lahko v veliko pomoč, vendar država ne sme računati na to, da bodo te zaščitnik družine od materialne varnosti naprej. Svoje delo lahko opravijo bolje kot država, ker bolje poznajo potrebe družin, a je država potem dolžna to financirati!

Ob tem dr. Stropnik opozarja še na posebnost, da država otroški dodatek že všteva v dohodke družine, kar bi bilo nujno spremeniti: socialna politika naj poskrbi za socialno stabilnost družine, otroški dodatek pa bi moral biti poseben dohodek iz naslova družinske politike. V številnih državah je namreč otroški dodatek povsem ločena kategorija.


17.10.2022

Aktualne razmere študentske prehrane

Letos zaznamujemo 30. obletnico uvedbe subvencionirane študentske prehrane. V tem času se je z boni marsikaj spremenilo, a razlog za obstoj je še vedno omogočiti študentkam in študentom dostop do tople in zdrave prehrane, ne glede na njihov socialni status. Po obdobju dveletnega zaprtja, ko se povečujejo stroški živil in dela, se število ponudnikov takšne prehrane zmanjšuje, hkrati pa se bosta z novim letom povišali tudi višini cene obroka in subvencije. V oddaji Botrstvo Kaja Ravnak skupaj s študentko inšpektorico Márijo Pávlovsko in svetovalcem za področje subvencionirane študentske prehrane na Študentski organizaciji Slovenije Maticem Bérom raziskuje razloge za hipno stanje v ureditvi študentske prehrane.


10.10.2022

Tako velikega povpraševanja po terapevtski pomoči ni bilo še nikoli

Kar polovica vseh duševnih motenj se začne že do 14. leta in kar 75 odstotkov pred 25. letom starosti, zato je normalizacija teme duševnega zdravja med mladimi, pa tudi na splošno, ključnega pomena. Če so namreč stiske prepoznane in priznane pravočasno, če o njih lahko govorijo, če dobijo pravočasno pomoč in tisti, ki to potrebujejo, tudi ustrezno zdravljenje, je porast duševnih motenj mogoče preprečiti: Če ne, bo epidemija duševnih stisk in motenj tudi za mlade dolgoročno bistveno usodnejša kot je bila epidemija koronavirusne bolezni.


03.10.2022

Med prosilci tudi zaposleni starši s skoraj 30 leti delovne dobe

Z vsako novo in vse višjim zneskom na položnici se poglablja stiska ljudi, ki tudi ob rednih plačah ne zmorejo več poplačevati niti najosnovnejših stroškov. O tem pričajo zgodbe ljudi, ki so se po pomoč prisiljeni obrniti na humanitarne organizacije. Kako jim lahko pri tem pomaga Botrstvo?


26.09.2022

Grozno je gledati starše, ki po službi hitijo v humanitarne organizacije po hrano za družino

Družine tudi s plačo ali dvema ne zmorejo več plačati vseh stroškov.


30.08.2022

S pomočjo donatorjev in botrov do šolskih potrebščin

Skorajšnji začetek novega šolskega leta je zaznamoval tudi delo sodelavcev programa Botrstvo. Vse poletje so namreč prejemali prošnje za pomoč pri nabavi šolskih potrebščin, a tudi za nakup hrane in plačilo vse višjih položnic. Večina paketov in šolskih torb z osnovnimi potrebščinami je že razdeljenih družinam, ki brez te pomoči »brezplačnega šolanja« otrokom ne morejo več zagotoviti. Zbrali smo nekaj utrinkov, razmišljanj in tudi strahov staršev pred jesenjo.


27.06.2022

Nedopustno je, da študentke in študenti na terapevtsko obravnavo čakajo leto dni

Zbirna oddaja o doživljanju tega študijskega leta in težavah študentskega vsakdana.


20.06.2022

Vsi imamo luknje v znanju in vsi se pretvarjamo, da jih ni

Končuje se tretje s koronskimi ukrepi zaznamovano šolsko leto. In čeprav popolnega zapiranja šol ni bilo več, je bilo zelo drugačno od običajnih. Še posebno za tiste dijake, ki so v tem času šolanje začeli na srednjih šolah. Najteže je bilo za tiste, ki so že v osnovni šoli imeli večje učne težave, in za tiste, ki jim je šolanje na daljavo pustilo dolgotrajne posledice na znanju, motivaciji in duševnem zdravju. Kaj je bilo zanje letos najtežje, kako so se počutili, kakšne so pasti šolanja tam, kjer tudi učitelji mislijo, da je v učilnici sedijo dijaki z ogromno znanja in koliko razumevanja so bili deležni?


30.05.2022

V šoli so počutim kot na produkcijski liniji

Kadar govorimo o šolarjih in dijakih, ki so imeli težave s šolanjem na daljavo in imajo še vedno težave s primanjkljaji v znanju, običajno pričakujemo, da gre za tiste z učnimi težavami ali tiste, ki živijo v vsestransko nespodbudnih okoljih. A težave imajo tudi dijaki gimnazij, na katere se vpisujejo le odličnjaki z izjemnimi talenti in ambicijami. Stiske doživljajo predvsem zaradi prevelikih pričakovanj, tudi do sebe, predvsem pa zaradi želje po visokih ocenah, ki jim bodo omogočile tudi izbiro najtežje dostopnih študijskih smeri in fakultet.


16.05.2022

Namesto radosti je lahko valeta tudi vir velikih finančnih stisk

Letošnji konec šolskega leta na nekaterih šolah po kar dveh letih premora le organizirajo tudi valete in maturantske plese. Toda stroški zanje so vse višji, nemalokrat sledi še končni ali pa maturantski izlet, valete v razkošnosti vse bolj postajajo podobne maturantskim plesom. In vse to stane, šolski skladi, če na šolah sploh obstajajo, pa niso namenjeni za kritje tovrstnih stroškov. Tudi na ZPM Ljubljana Moste-Polje se zato obračajo družine, ki potrebujejo pomoč pri plačilu teh stroškov. Gre za pomembne prelomnice v življenju učencev in dijakov, a če jim starši tega ne morejo plačati, so že tako ranljivi učenci in dijaki mnogokrat odrinjeni na še bolj skrajni rob družbe.


09.05.2022

Nekateri učenci nikoli več ne bodo dosegali ravni znanja kot pred epidemijo

Ker so iz šol pred nekaj tedni izginile še maske kot zadnji vizualni opomniki na epidemične ukrepe, se zdi, da je konec tudi posledic prilagajanja šolskega procesa v zadnjih dveh letih. A predvsem pri otrocih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami, so posledice še zmeraj velike. V zadnjih tednih šolskega leta, ko je ocenjevanje še posebej intenzivno, je na stiske otrok znova vredno spomniti. Gostja: Specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani Martina Opaka Lešnjak.


02.05.2022

Kako je majica kolo postala

Predvsem na začetku kolesarske športne poti je lahko nakup ustreznega vadbenega cestnega kolesa za družine mladih športnikov (pre)velik finančni zalogaj. Zato je kolesarski šampion Tadej Pogačar želel, da bi del izkupička, ki smo ga na dobrodelni dražbi Vala 202 iztržili za njegovo rumeno majico zmagovalca dirke po Franciji, namenili prav nakupu koles. Ob pomoči Fundacije Miroslava Cerarja za športnike iz socialno šibkih okolij in Kolesarske Zveze Slovenije je bila njegova želja pred kratkim izpolnjena in kolesarski klubi po vsej Sloveniji so za svoje mlade kolesarske upe že prejeli nova kolesa za treninge. In da bodo možnosti še nekoliko večje, 14 mladih kolesarjev iz dela preostalega izkupička dražbe Tadejeve zmagovite rumene majice dobiva pomoč za kritje stroškov treningov, priprav in opreme.


25.04.2022

Kako ne moremo razumeti, da so posledice dolgoročne in da se ta otroštva ne bodo nikoli več vrnila?

Izidi včerajšnjih volitev kažejo, da se bo s področji, ki najpomembneje krojijo usodo najranljivejših in mladih, ukvarjala drugačna ekipa kot v zadnjem mandatu. A ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, bo moral razumeti, kakšne posledice so pustili epidemičnih ukrepi in katere so težave, ki so že pred epidemijo krojile otroštva revnejših družin, opozarja predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, današnja gostja Jane Vidic.


18.04.2022

Nimamo vsi mladi enakega dostopa do poklica

Zakaj se vsi mladi o poklicni prihodnosti ne morejo odločati le na podlagi svojih želja? Kako bo način šolanja med epidemijo zaznamoval družbo v prihodnosti in kako o družbeno pomembnih temah razmišljajo osnovnošolci in dijaki? Udeleženci 32. Nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom Moja poklicna prihodnost opozarjajo, da se zaradi razslojevanja v času izobraževanja krepijo razlike med dostopnostjo različnih gimnazij, srednjih šol in univerz, kar vpliva na izbiro poklica. O skrbeh za poklicno prihodnost po epidemiji, ki izhajajo tudi iz neenake dostopnosti šolanja, razmišljajo Filip Demšar, Iva Čurković in Jon Lampej.


11.04.2022

Revščina je tabu in dijaki jo skrivajo tudi pred prijatelji

Domijada je vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, ki se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, vsakič pa zbirajo tudi donacije za humanitarne namene.


04.04.2022

Tudi romski otroci si želijo izobrazbe, a je pot do uresničitve teh sanj zelo težka

Še tam, kjer so imeli otroci odlične pogoje za šolanje na domu, je tako šolanje marsikomu povzročalo težave. Toliko večje pa so imeli otroci, ki imajo doma slabe ali nikakršne pogoje in slabo podporo bližnjih za šolanje sploh. Med njimi je tudi veliko romskih otrok. Ti so v času epidemije sicer dobili pomoč svojih šol, nevladnih organizacij, pa tudi 26 romskih pomočnikov, ki so delovali ob pomoči projekta Skupaj za znanje. Tega je na osnovnih šolah organiziral Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Romski pomočnici Mateja Kosec z Osnovne šole Metlika in Sandra Rudaš z Osnovne šole Beltinci sta nanizali nekaj izkušenj in razmislekov o tem, kako romske otroke učinkoviteje vključevati v šolsko okolje in jim pomagati tudi do boljše izobrazbe.


28.03.2022

Bojazen, da najhujše šele prihaja

Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.


28.03.2022

Bojazen, da najhujše šele prihaja

Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.


21.03.2022

Kako so deklice srečne že, če v šoli dobijo tri mandarine

"Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine!" pove mama 10-letne Ane, 6-letne Nike in 4-letne Lare. Po njeni hudi bolezni in izgubi poslovne dejavnosti, ki so jo uničili ukrepi ob epidemiji, je vsak njihov strošek preračunan do centa, hrana res najosnovnejša, največji strah pa, da deklici ne bi mogli več plesati v plesni šoli. Pa čeprav s ponošenimi in premajhnimi copati.


14.03.2022

Izvedli smo nekakšen zelo nevaren socialni eksperiment

Pomislite na katerikoli zdravstveni ukrep: ob vsakem vedno v obzir vzamemo tudi negativne reakcije, školjive učinke. Zakaj tega nisom storili tukaj?


07.03.2022

Desetletje oddaj v podporo Botrstvu na Valu 202

Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji.


Stran 6 od 28
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov