Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že pred časom smo vam predstavili zgodbo Vita in Filipa, dveh fantkov, ki sta po očetovi smrti živela z mamo v res nemogočih razmerah, v hiši brez vodovoda, med mišmi, vlago in v skupni spalnici z mamo. Ker zaradi posebnih potreb ne zmore samostojno skrbeti za sinova, potrebuje pomoč, ki jim jo vseskozi zagotavlja lokalni center za socialno delo. Ta je bil tudi med organizatorji pomoči, ki je hiško v tem času dodobra prenovila.
Vito in Filip živita v bistveno boljših razmerah, z drugačno samozavestjo, uspešnejša sta tudi v šoli
Že pred časom smo vam predstavili zgodbo Vita in Filipa, dveh fantkov, ki sta po očetovi smrti živela z mamo v res nemogočih razmerah, v hiši brez vodovoda, med mišmi, vlago in v skupni spalnici z mamo. Ker zaradi posebnih potreb ne zmore samostojno skrbeti za sinova, potrebuje pomoč, ki jim jo vseskozi zagotavlja lokalni center za socialno delo. Ta je bil tudi med organizatorji pomoči, ki so hiško v tem času dodobra prenovili.
Nova kuhinja, kopalnica, centralno ogrevanje, lastni sobici in tako želen vodovod
V hišo je zdaj napeljan vodovod, novi so tlaki, povsem prenovljena je kuhinja z novimi elementi, hladilnikom, štedilnikom. Povsem na novo je izdelana kopalnica z lepo kabino za prhanje, ker imajo vodovod, zdaj normalno deluje tudi pralni stroj. Prvič imajo urejeno centralno ogrevanje in je toplo v vseh prostorih, pomembno pa je tudi, da sta fantka dobila vsak svoj prostorček za delo in spanje. Življenje je res povsem drugačno, miši, ki se jih prej nikakor niso mogli znebiti, zdaj sploh ni več. “Ko danes stopiš v hišo, je to povsem drugačna hiša, in vsi, ki ju spremljamo, vidimo, da sta fanta srečna in tudi njuna samozavest je zrasla,” je vesela tudi gospa, ki je družino spremljala vrsto let.
“Prispelo je ogromno paketov, tako da so na lokalnem centru za socialno delo morali izprazniti sobo, da so lahko pakete shranili na varno in jih nato družini podarjali več kot eno leto. V njih so bili oblačila, kozmetika, hrana, zelo lepe igračke in kakovostne slikanice, pa šolski pribor in seveda sladkarije, ki jih imata rada. To jim je življenje polepšalo in neizmerno olajšalo.” Družina je prejela tudi druge oblike pomoči.
Vsak lahko pomaga in pogosto ljudje potrebujejo predvsem občutek, da so vredni človeškega življenja
Z donacijami in pomočjo vseh vrst je res mogoče spreminjati življenje, Vitu in Filipu ste ga zagotovo: z novo pridobljeno samozavestjo Vito že jeseni odhaja v srednjo šolo, Filipu pa se je v osnovni šoli s prilagojenim programom šolski uspeh močno popravil.
Podarjenih sredstev naših poslušalcev, nad porabo katerih je skrbno bdel tudi lokalni center za socialno delo, pa je še zmeraj dovolj, da fantoma lahko pomagajo do kakovostnega življenja. Naša sogovornica, ki je vseskozi spremljala, kako je hiška počasi, ob pomoči številnih ljudi, predvsem pa sredstev in materialne pomoči, ki ste jo donirali poslušalci, dobivala prijaznejšo in predvsem človeka vredno podobo, je močno ganjena nad vsemi doseženimi spremembami: “Pravzaprav ne znam reči drugega kot en sam velik hvala! Ker hvaležnost, ki jo čutim, da se je akcija za to družino sploh začela, pa vsa pomoč, ki je prihajala iz vseh koncev Slovenije, je res velika. Kot človek bi se rada zahvalila tistim, ki ste družini pomagali, vsem posameznikom in inštitucijam, ki so z roko v roki ustvarile povsem drugačno življenje za to družino! Obenem bi pa rada opozorila, kako malo je potrebno, da spremenimo življenja. Le ozrimo se na sočloveka v sosednjem stanovanju, sosednji vasi, morda sodelavca, ki morda potrebuje pomoč. Ne gre vselej nujno za materialno pomoč, pogosto ljudje potrebujejo predvsem občutek, da so vredni, da so vredni dostojanstva, da so vredni človeškega življenja. Hvala vsem dobrim ljudem, ki ste to omogočili tej družinici!”
Hvala vsem, ki ste kakor koli bili del te uspešne zgodbe, tudi v imenu Vala 202!
548 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Že pred časom smo vam predstavili zgodbo Vita in Filipa, dveh fantkov, ki sta po očetovi smrti živela z mamo v res nemogočih razmerah, v hiši brez vodovoda, med mišmi, vlago in v skupni spalnici z mamo. Ker zaradi posebnih potreb ne zmore samostojno skrbeti za sinova, potrebuje pomoč, ki jim jo vseskozi zagotavlja lokalni center za socialno delo. Ta je bil tudi med organizatorji pomoči, ki je hiško v tem času dodobra prenovila.
Vito in Filip živita v bistveno boljših razmerah, z drugačno samozavestjo, uspešnejša sta tudi v šoli
Že pred časom smo vam predstavili zgodbo Vita in Filipa, dveh fantkov, ki sta po očetovi smrti živela z mamo v res nemogočih razmerah, v hiši brez vodovoda, med mišmi, vlago in v skupni spalnici z mamo. Ker zaradi posebnih potreb ne zmore samostojno skrbeti za sinova, potrebuje pomoč, ki jim jo vseskozi zagotavlja lokalni center za socialno delo. Ta je bil tudi med organizatorji pomoči, ki so hiško v tem času dodobra prenovili.
Nova kuhinja, kopalnica, centralno ogrevanje, lastni sobici in tako želen vodovod
V hišo je zdaj napeljan vodovod, novi so tlaki, povsem prenovljena je kuhinja z novimi elementi, hladilnikom, štedilnikom. Povsem na novo je izdelana kopalnica z lepo kabino za prhanje, ker imajo vodovod, zdaj normalno deluje tudi pralni stroj. Prvič imajo urejeno centralno ogrevanje in je toplo v vseh prostorih, pomembno pa je tudi, da sta fantka dobila vsak svoj prostorček za delo in spanje. Življenje je res povsem drugačno, miši, ki se jih prej nikakor niso mogli znebiti, zdaj sploh ni več. “Ko danes stopiš v hišo, je to povsem drugačna hiša, in vsi, ki ju spremljamo, vidimo, da sta fanta srečna in tudi njuna samozavest je zrasla,” je vesela tudi gospa, ki je družino spremljala vrsto let.
“Prispelo je ogromno paketov, tako da so na lokalnem centru za socialno delo morali izprazniti sobo, da so lahko pakete shranili na varno in jih nato družini podarjali več kot eno leto. V njih so bili oblačila, kozmetika, hrana, zelo lepe igračke in kakovostne slikanice, pa šolski pribor in seveda sladkarije, ki jih imata rada. To jim je življenje polepšalo in neizmerno olajšalo.” Družina je prejela tudi druge oblike pomoči.
Vsak lahko pomaga in pogosto ljudje potrebujejo predvsem občutek, da so vredni človeškega življenja
Z donacijami in pomočjo vseh vrst je res mogoče spreminjati življenje, Vitu in Filipu ste ga zagotovo: z novo pridobljeno samozavestjo Vito že jeseni odhaja v srednjo šolo, Filipu pa se je v osnovni šoli s prilagojenim programom šolski uspeh močno popravil.
Podarjenih sredstev naših poslušalcev, nad porabo katerih je skrbno bdel tudi lokalni center za socialno delo, pa je še zmeraj dovolj, da fantoma lahko pomagajo do kakovostnega življenja. Naša sogovornica, ki je vseskozi spremljala, kako je hiška počasi, ob pomoči številnih ljudi, predvsem pa sredstev in materialne pomoči, ki ste jo donirali poslušalci, dobivala prijaznejšo in predvsem človeka vredno podobo, je močno ganjena nad vsemi doseženimi spremembami: “Pravzaprav ne znam reči drugega kot en sam velik hvala! Ker hvaležnost, ki jo čutim, da se je akcija za to družino sploh začela, pa vsa pomoč, ki je prihajala iz vseh koncev Slovenije, je res velika. Kot človek bi se rada zahvalila tistim, ki ste družini pomagali, vsem posameznikom in inštitucijam, ki so z roko v roki ustvarile povsem drugačno življenje za to družino! Obenem bi pa rada opozorila, kako malo je potrebno, da spremenimo življenja. Le ozrimo se na sočloveka v sosednjem stanovanju, sosednji vasi, morda sodelavca, ki morda potrebuje pomoč. Ne gre vselej nujno za materialno pomoč, pogosto ljudje potrebujejo predvsem občutek, da so vredni, da so vredni dostojanstva, da so vredni človeškega življenja. Hvala vsem dobrim ljudem, ki ste to omogočili tej družinici!”
Hvala vsem, ki ste kakor koli bili del te uspešne zgodbe, tudi v imenu Vala 202!
Prav danes se začenjajo zimske šolske počitnice za prvi del šolarjev in dijakov, končalo se je tudi ocenjevalno obdobje. Kako po skoraj dveh letih učenci gledajo na ocenjevanje, ki je bilo izvedeno tudi na daljavo, kako sami ocenjujejo kakovost znanja, ki so ga dobili v tem času, kako so se uresničile obljube, da bodo zamujeno snov in ocene nadoknadili počasi in jim pomagali zakrpati luknje v znanju? Svoje izkušnje in mnenja so z nami delili devetošolci z OŠ Dobrova.
Devetošolci OŠ Dobrova so skušali ubesediti, kaj vse se jim je v času epidemije, sploh pa v času šolanja na daljavo, zgodilo in katere posledice še zmeraj čutijo. Pogosto smo namreč lahko slišali, da so otroci odporni, da je njihovo doživljanje sprememb v času epidemije močno povezano s tem, kako jim jih prikazujejo in kako jih doživljajo njihovi bližnji, pa da so mladi nekoč brez posledic preživeli še kaj hujšega. A kaj o tem pravijo sami? Kako so doživljali čase šolanja od doma, kako so doživeli odnose med seboj in kako odnos učiteljev do njih, ko so se vrnili v klopi? Se počutijo slišane in razumljene? In kako čutijo posledice še danes, ko se zdi, da se kolektivno pretvarjamo, da jih ni več?
Najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, organizacije Oxfam je opozorilo na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo visoki so dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih zemljanov podvojilo in je zdaj večje kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. Kako bodo taki globalni trendi razslojevanja vplivali tudi na naša življenja in kako vplivajo na revščino pri nas, ocenjuje eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani doc. dr. Srečo Dragoš.
Več kot 5000 popravljenih in podarjenih računalnikov ne zadostuje, da bi društvo Duh časa od lokalnih, državnih ali povsem zasebnih lastnikov dobilo trajen in primeren prostor za izvajanje svoje prostovoljne in humanitarne dejavnosti. Tisoče šolarjev, dijakov, študentov in drugih, ki si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti, bi bili brez podarjenih računalnikov še bolj izločeni iz normalnega dela za šolo ali službo. To je bilo v času šolanja in dela na domu še posebej pomembno. Prostovoljci, ki že desetletje povsem brezplačno popravljajo in podarjajo računalniške komplete po vsej Sloveniji, bi zelo hitro potrebovali zadosti velik in dostopen prostor, sicer bo njihova dejavnost morala ugasniti, je stvaren predsednik društva Duh časa Matjaž Ugovšek. "Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, tako samo računalnike, žal."
V srednjih šolah se ta teden končuje prvo ocenjevalno obdobje šolskega leta, ki je po dveh letih, zaznamovanih s šolanjem na daljavo, vsaj malo spominjalo na nekdanjo šolsko normalo. In kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Gostja bo predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni izmed ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec.
Ker se je dobro spomniti, da vsak korak nekam vodi, da je lepo imeti ob sebi ramo, ki ti nudi oporo v težkih trenutkih, in vedeti, da so med nami tudi ljudje, kakršni so na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki jim ni vseeno. Kakšne želje se bodo utrnile v tem letu?
Decembra po navadi odpremo malo več oken, pa ne tistih za prezračevanje prostorov, ampak tudi majhnih okenc na adventnih koledarjih. Predstavljajte si, da ne bi odpirali okenc na adventnem koledarju, ampak bi namesto tega imeli nalogo, da vsak dan do božiča v veliko prazno škatlo zbirate hrano in praktične stvari, ki so na seznamu ter na koncu polno škatlo dobrot podarite nepoznani družini v stiski. Takšna ideja dobrodelnega adventnega koledarja je skupni projekt Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Na Zvezi izberejo družine, ki so vključene v njihove programe in so tako ali drugače ogrožene. Večinoma so to otroci staršev, ki imajo psihosocialne težave, se soočajo s stanovanjsko problematiko, brezposelnostjo, zdravstvenimi težavami in prihodki pod minimalno plačo.
Val 202 že desetletje sodeluje s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Od samega začetka s programom sodeluje Jana Vidic, ki se spominja začetkov, ko je bilo v program vključenih samo 240 otrok. Danes je ta številka bistveno višja - skupaj so v teh letih pomagali 11 390 otrokom.
Že tretje leto se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam. Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so ti znali pravilno reagirati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.
Unicefovo letno poročilo, ki opozarja na strašanske posledice za otroke po vsem svetu, še posebej manj razvitem, je tudi opozorilni klic, da še nikoli ni bilo bolj pomembno na prvo mesto postaviti otroke. Gre za najhujšo krizo, s katero je UNICEF soočen v svoji 75-letni zgodovini. Poročilo podrobneje predstavlja izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.
Četudi je epidemija zmanjšala praznično bleščavo, druženja, obdarovanja in praznovanja, je prav december za mnoge najtežji mesec, v katerem bolj občutijo težo osamljenosti, pomanjkanja in brezupa. "Nebo dobrih želja" je nov način pomoči otrokom iz Botrstva, ki omogoča, da je donacija poljubnega zneska lahko več kot le bančna transakcija.
Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah, kar dokazuje, da gre za sistemski problem, ki ga ne želimo rešiti. Finska je edina izjema, kjer so brezdomstvo sistemsko odpravili.
Skozi skoraj desetletje oddaj v podporo programu Botrstvo, v katerih opozarjamo na stiske otrok in drugih ranljivih skupin se včasih zdi, da zgodb s srečnim koncem skorajda ni. A prav vsem od več kot 10.000 doslej vključenim otrokom so botri nedvomno olajšali življenje. Nekatere zgodbe kot je Izina, ki je prav zaradi podpore botra veliko lažje končala gimnazijo in se vpisala na želeno fakulteto, pa so navdihujoče tudi po tem, ko podpore botra ne potrebujejo več.
Kaj narediti z rabljenim kolesom, ki ga ne potrebujete več? AMZS v sodelovanju s svojimi avto-moto društvi in klubi začenja akcijo zbiranja rabljenih koles Kolesa za vse!, ki jih bo Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje podarila otrokom iz socialno ogroženih družin.
Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina na pokojne. Letno v Sloveniji prižgemo skoraj 20 milijonov sveč, kar predstavlja 8 sveč na vsakega prebivalca. S tem podatkom se uvrščamo na visoko tretje mesto v svetu. V Botrstvu pa nas je poleg očitnih ekoloških posledic zanimalo tudi, če smo lahko z nakupom sveč še humanitarni. Alternative klasični plastični sveči na grobovih v luči dobrodelnosti sta iskali Neža Borkovič in Kaja Ravnak.
V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.
V drugem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o samomorilnih mislih in vedenju med epidemijo, tabuizaciji te teme ter korakih pomoči. Na krožnik študentskega vsakdana so zaradi epidemije prišle nove in večje težave, na katere ni bil pripravljen nihče. Veliko prahu je dvignila raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje o doživljanju epidemije covida-19. Od malo več kot 4200 vprašanih je 900 posameznic in posameznikov imelo samomorilne misli nekaj dni, 280 več kot polovico dni, enako število študentov pa je imelo samomorilne misli vsak dan. Gostji oddaje: Urška Drofenik, študentka 2. stopnje Psihologije na Univerzi v Mariboru, Izr. prof. Vita Poštuvan, strokovnjakinja na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja.
Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? V prvem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o anksioznosti med epidemijo, ki traja tudi v novi normalnosti. Gosta oddaje: Sara Svati Sharan, študentka 2. stopnje Filozofije na UL in doc. dr. Tomaž Vec, vodja Psihosocialne svetovalnice UL.
Še vedno velja, da je knjiga najlepše darilo. Še posebej, če je to nova slikanica z naslovom Botrovo darilo. Ta je izšla ob jubilejni 10. obletnici projekta Botrstvo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in Mladinsko knjigo. V njej na silno simpatičen, preprost in nekoliko šaljiv način izvemo, kaj je program Botrstvo in kako malo je potrebno, da nekomu s solidarnostjo in sočutnostjo spremenimo življenje na bolje. Pogovarjali smo se z avtorjem slikanice Boštjanom Gorencem Pižamo.
»Mislim, da nam na splošno v 21. stoletju primanjkuje tega empatičnega odnosa do sočloveka, na vseh področjih. Morda je tudi pri odločevalcih premalo izkušenj, na kakšen način, po kakšni poti nekdo odrašča. Mnogi, ki so danes na odločevalci, so odraščali v bistveno bolj socialno, ekonomsko, pa tudi družbeno prijaznejšem okolju,« na napačne odločitve, da se tudi dijaške domove v času epidemije popolnoma zapre, opozarja dolgoletna vzgojiteljica v celjskem Dijaškem domu Nataša Kajba Gorjup.
Neveljaven email naslov