Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Brata Sergej in Gašper: V resnici sva brezdomca

02.11.2020

"Z mamo že nekaj let nimava skoraj nobenih stikov, ne plačuje nama preživnine. In odkar sva po nasilnem incidentu odšla od doma, tudi očeta še nisva videla. Prav tako nimava nikogar od sorodstva, ki bi nama lahko pomagal. Le drug drugega imava," v imenu komaj polnoletnih bratov pove starejši Gašper. Bratoma Sergeju in Gašperju lahko pomagate s SMS-sporočili z geslom BOTER5 na številko 1919, uporabniki omrežij A1, T2 in Telekoma pa imajo možnost donacij za 10 evrov, če na številko 1919 pošljejo geslo BOTER10. V obeh primerih bo celoten podarjen znesek brez slehernih odbitkov namenjen za Gašperjevo in Sergejevo boljšo prihodnost. Kljub samorastništvu in finančnim stiskam je postal zlati maturant in se uspel vpisati na zahteven študij, mlajši Sergej pa je zelo uspešen dijak z visokimi ambicijami. Zaradi izjemno strogih ukrepov ob epidemiji pri programu Botrstvo trenutno žal ne morejo prevzemati paketov z materialno pomočjo. Zato tokrat izjemoma prosijo predvsem za finančno pomoč in pomoč v darilnih bonih, ki jih lahko pošljete na ZPM Ljubljana Moste Polje s pripisom "ZA SERGEJA IN GAŠPERJA IZ ZGODBE VALA 202", Proletarska 1, Ljubljana. Vse pošiljke bodo neodprte predane Sergeju in Gašperju. Hvala vsem za pomoč!

Sergej je kljub vsem težavam postal zlati maturant, oba z Gašperjem si želita študirati, a pri tem se lahko predvsem zaneseta le nase in pomoč institucij: "Od širše družine nimava nikogar, na kogar bi se lahko zanesla."

"Z mamo že nekaj let nimava skoraj nobenih stikov, ne plačuje nama preživnine. In odkar sva po nasilnem incidentu odšla od doma, tudi očeta še nisva videla. Prav tako nimava nikogar od sorodstva, ki bi nama lahko pomagal. Le drug drugega imava," v imenu komaj polnoletnih bratov pove starejši Gašper. Kljub samorastništvu in finančnim stiskam je postal zlati maturant in se vpisal na zahteven študij, mlajši Sergej pa je zelo uspešen dijak z visokimi ambicijami. "Najbolj bi si želela, da bi lahko najela stanovanje, ki bi lahko za dlje časa postalo najin dom, kamor bi lahko prinesla obleke in stvari za šolo in bi vedela, da jih ne bo treba kmalu seliti. Bedno je poslušati pozive, naj ostanemo doma, ko pa ne veva, kje je najin dom."

Darovanje z SMS sporočili je od 23. 11. 2020 naprej (do konca leta) namenjeno zbiranju donacij za Čarobno zimo. Sredstva donirate z geslom BOTER5 ali BOTER10 na številko 1919.

Po maminem odhodu ni bilo ne stikov ne preživnine

Ni bilo prav veliko srečnih trenutkov v Sergejevem in Gašperjevem otroštvu, a največja prelomnica je bila pred petimi leti, ko je mama po ločitvi odšla: "Ko je odšla, sem bil star petnajst, brat pa štirinajst let. Odkar je šla, tako rekoč nismo imeli več stikov, tudi preživnine nama ni plačevala. Težko je bilo, res sva jo imela rada, brat je bil še posebej močno navezan nanjo," dogodke izpred petih let opiše starejši Gašper. Mamin odhod je bil šok, ki je bil morda še težji zato, ker z očetom nikoli niso spletli pristnejših stikov: "Bolj ko ne sva skrbela drug za drugega, sama sva si kuhala, sploh od mojega 2. letnika srednje šole naprej. Očetova vloga je bila, da je hodil v službo, in od naju zahteval, da doma poskrbiva za vse, tudi za del stroškov, zato sva večino štipendije porabila za skupne položnice, plačevala pa sva si tudi vse stroške za avtobus, telefon in vse, kar sva potrebovala za šport. Doplačevati sva morala tudi za hrano, sicer se je jezil, koliko denarja mora namenjati za naju, midva pa mu ničesar ne vračava."

S pomočjo policije sva vzela najnujnejše in odšla od očeta

Odnosi so bili odtujeni in pogosto tudi napeti, konflikti so izbruhnili tudi za nepomembne malenkosti, bilo je komaj vzdržno, opisuje Gašper. In pred tedni je postalo nevzdržno: "Zaradi nepomembne malenkosti je ponorel in vzniknilo je nasilje v družini. Takrat sva se odločila, da tako ne moreva več živeti." Ob pomoči policije sta se začasno preselila k daljnim sorodnikom, kjer pa, žal, nikakor nista mogla ostati. Takrat jima je na pomoč priskočila tudi občina in ju začasno namestila v trenutno zaprt gostinski objekt: "Vzela sva denarnici, telefone, nekaj oblek in nekaj malega športne opreme. Saj veliko tako ali tako nisva nikoli imela. Za šolo so nama pozneje uredili dva računalnika, ki sta zdaj, ko je šola na daljavo, pač nuja, veliko ljudi nama je pomagalo."

V resnici nimava nikogar, le drug drugega

Pomoč tako centra za socialno delo kot občine je bila res hitra, a je seveda tudi omejena in ne more biti dolgotrajna. Drugih bližnjih, na katere bi se lahko zanesla, pa fanta nimata: "Z očetom od tistega dogodka nimava nikakršnih stikov, bila mu je izrečena tudi prepoved približevanja, z mamo pa smo se sicer poskušali zbližati, a se ni izšlo. Tudi preživnine nisva dobila. Od širše družine nimava nikogar, h komur bi lahko šla. V teh petih letih, ko smo bili z očetom sami, smo izgubili stik z vsemi, nismo imeli nobenih obiskov, nobenih praznovanj, nimava nikogar, na kogar bi se lahko zanesla. V resnici imava le drug drugega."

Kljub okoliščinam postal zlati maturant

Toda kljub vsem najstniškim letom, v katerih nista imela mame in dobila le bore malo spodbud od očeta, sta brata Gašper in Sergej imela trdne cilje in neverjetno vztrajnost: "Srednjo šolo sem končal kot zlati maturant, kar je bil glede na okoliščine velik uspeh. V letniku nas je bilo takih manj kot desetina, poleg tega pa mi je ta uspeh odprla vrata na želeno fakulteto. Brat je tretji letnik srednje šole. Sprva je bilo težko, ker je odšla mama in je potreboval kar nekaj časa, da je ujel ravnotežje. Zdaj pa je zagrabil, točno ve, kakšne cilje ima v življenju, hoče uspeti, pri tem si pomagava, se podpirava in tudi njemu gre zdaj v šoli super," je ponosen starejši brat. Obema je cilj uspešen fakultetni študij: "Sam želim končati vsaj triletno izobraževanje, še raje magisterij, čeprav je zelo zahteven študij. Brat pa ima tudi visoke cilje, želi si na študij v Ljubljano in upam, da bo obema uspelo!"

Ne veva, kje bova čez mesec ali dva. V resnici sva brezdomca.

Načrti so jasni, pot do njih pa veliko, veliko manj. Sergej je tudi ob pomoči dijaškega sklada programa Botrstvo takoj dobil sobo v dijaškem domu. Vodstvo občine se trudi najti stanovanje, ki bi bilo boljša, a še vedno le začasna rešitev: "Obljubljeno stanovanje bova lahko imela le do konca šolskega leta, ker nama ga po zakonu lahko dajo le za leto dni," pojani Gašper. Občina jima je v tem vmesnem času čakanja na stanovanje pomagala zagotoviti majhni sobici v trenutno zaprtem gostišču, ki sta zdaj njun edini dom, za kar sta vsem zelo hvaležna, poudarja Gašper. "Sploh naju ne bi bilo treba sprejeti, oni pa so nama ponudili še hrano in pranje oblačil in na toplem sva. Sobe so super, a počutiva se negotovo, saj ne veva, kje bova čez mesec ali dva. V resnici sva brezdomca."

Od pomladi živela pretežno od špagetov, jajc in mleka

Na tej samorastniški poti jima je ogromno pomagal šport, s katerim sta se resno ukvarjala in ki jima je odganjal misli na vse slabo doma. A stroške prevozov in opreme sta morala kriti sama, sploh mlajši Sergej, ki po starosti še ni sodil v starejše selekcije. Saj v klubu so bili precej razumevajoči, je hvaležen Gašper, a odvisnost od razumevanja trenerjev je neprijetna: "Počutiš se 'debilno', ker ne moreš odločati samostojno, ker ti morajo ljudje 'iti na roke'. Bedno mi je bilo opisovati svojo družino, pojasnjevati, da nimamo nič od nič, sploh pa nisem želel govoriti o podrobnostih … čeprav so mi v klubu pomagali, kolikor so lahko, sva nenehno z vsem varčevala. Sploh od letošnje pomladi naprej sva varčevala pri hrani, ker kot športnika veliko pojeva in je to velik strošek. Živela sva skoraj izključno od špagetov, jajc, kosmičev in mleka, ker je to najceneje."

Mučno je prositi sotekmovalce, če ti lahko prodajo ponošeno opremo

Težko je bilo tudi s športno opremo, ki je draga. Mučno je bilo prositi sotekmovalce, ali imajo kak rabljen kos opreme ali obutve, težko je bilo mesece varčevati za kaj novega, ko se je kak kos opreme poškodoval ali uničil. Veliko stroškov, tudi za hrano in oblačila, sta si lahko krila le tako, da sta ob šolskih in klubskih obveznostih oba še honorarno delala, zdaj jima epidemijski ukrepi jemljejo še to možnost.

Še nikoli nisva izkusila finančne varnosti

Z vprašanjem, kaj bi jima pomenila stabilna finančna pomoč, Gašperja spravim v zagato – tega še nikoli ista izkusila: "Veliko skrbi bi nama bilo prihranjenih, to nenehno preračunavanje, kako bova prihranila štipendijo, ki je najin edini dohodek, da bova lahko kupila vozovnici, obutev, zimska oblačila, športno opremo. Bilo bi nama v veliko pomoč, vsaj misliva, da bi bilo tako, saj še nikoli nisva doživela, da ne bi nenehno razmišljala o financah. Po večini za te stvari skrbim jaz, sploh zdaj, odkar živiva sama, sem skrbel za stike s policijo, CSD-jem, in to je stresno. Vsak dan vsaj deset ur razmišljam o skrbeh, za katere večina študentov in dijakov sploh ne ve." Ukrepi in omejitve gibanja jima v času, ko je treba ostati doma, jemljejo tudi psihično oporo prijateljev. Ta pač le prek telefona ni ista, kot je v živo: "Ne moreš se z nikomer pogovoriti, najbližjih nimava, do prijateljev ne morem iti, da bi se pomenili. To mi je najhuje. Sicer imava veliko pravih prijateljev, z nekaterimi se poznamo od vrtca in nekateri so mi že bolj družina kot prijatelji."

Stanovanje, kamor bi prinesla stvari in bi vedela, da jih ne bo treba kmalu seliti

Sergej in Gašper sta odločena, da se nazaj v nespodbuden dom in razdiralne odnose ne vrneta več, vsem finančnim težavam navkljub bosta svoj dom iskala drugje: "Najbolj bi si želela, da bi lahko najela stanovanje, ki bi lahko za dlje časa postalo najin dom, neka skupna točka, kamor bi lahko prinesla obleke in stvari za šolo in bi vedela, da jih ne bo treba kmalu seliti."

V že tako negotovih časih je marsikomu težko, dvema komaj polnoletnima najstnikoma brez podpore družine toliko težje: "Težko je, ker sva sama, taki časi so, da je res dobro biti skupaj. A pač je, tako, kot je …" In pozivi Ostanite doma, vzemite si čas za bližnje ... so zanju posebej trpki: "Ko bi le lahko. Zdaj pa se prestavljava iz enega konca na drugega. In ne veva, kje je najin dom."

Kako pomagati?

Zelo malo ljudi v vsem svojem življenju, kaj šele v najstniških letih, zmore tak korak, kot sta ga zmogla narediti 18-letni Sergej in le leto starejši Gašper.

Toda zdaj, v tako negotovih časih in še z nekaj leti šolanja pred seboj, bi jima pomoč prišla zelo prav. Najlažje gre s SMS-sporočili z geslom BOTER5 (pisano brez presledka) na številko 1919. In ker letos Botrstvo praznuje že 10. obletnico, je za uporabnike omrežij A1, T2 in Telekoma odprta tudi možnost donacij za 10 evrov, če na številko 1919 pošljete geslo BOTER10. V obeh primerih bo celoten podarjeni znesek brez slehernih odbitkov namenjen za Gašperjevo in Sergejevo boljšo prihodnost.

Podatki za UPN

Zaradi izjemno strogih ukrepov ob epidemiji pri programu Botrstvo trenutno žal ne morejo prevzemati paketov z materialno pomočjo. Zato tokrat izjemoma prosijo predvsem za finančno pomoč in pomoč v darilnih bonih, ki jih lahko pošljete na ZPM Ljubljana Moste - Polje s pripisom "ZA SERGEJA IN GAŠPERJA IZ ZGODBE VALA 202", Proletarska 1, Ljubljana. Vse pošiljke bodo neodprte predane Sergeju in Gašperju. Hvala vsem za pomoč!


Botrstvo

539 epizod


Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.

Brata Sergej in Gašper: V resnici sva brezdomca

02.11.2020

"Z mamo že nekaj let nimava skoraj nobenih stikov, ne plačuje nama preživnine. In odkar sva po nasilnem incidentu odšla od doma, tudi očeta še nisva videla. Prav tako nimava nikogar od sorodstva, ki bi nama lahko pomagal. Le drug drugega imava," v imenu komaj polnoletnih bratov pove starejši Gašper. Bratoma Sergeju in Gašperju lahko pomagate s SMS-sporočili z geslom BOTER5 na številko 1919, uporabniki omrežij A1, T2 in Telekoma pa imajo možnost donacij za 10 evrov, če na številko 1919 pošljejo geslo BOTER10. V obeh primerih bo celoten podarjen znesek brez slehernih odbitkov namenjen za Gašperjevo in Sergejevo boljšo prihodnost. Kljub samorastništvu in finančnim stiskam je postal zlati maturant in se uspel vpisati na zahteven študij, mlajši Sergej pa je zelo uspešen dijak z visokimi ambicijami. Zaradi izjemno strogih ukrepov ob epidemiji pri programu Botrstvo trenutno žal ne morejo prevzemati paketov z materialno pomočjo. Zato tokrat izjemoma prosijo predvsem za finančno pomoč in pomoč v darilnih bonih, ki jih lahko pošljete na ZPM Ljubljana Moste Polje s pripisom "ZA SERGEJA IN GAŠPERJA IZ ZGODBE VALA 202", Proletarska 1, Ljubljana. Vse pošiljke bodo neodprte predane Sergeju in Gašperju. Hvala vsem za pomoč!

Sergej je kljub vsem težavam postal zlati maturant, oba z Gašperjem si želita študirati, a pri tem se lahko predvsem zaneseta le nase in pomoč institucij: "Od širše družine nimava nikogar, na kogar bi se lahko zanesla."

"Z mamo že nekaj let nimava skoraj nobenih stikov, ne plačuje nama preživnine. In odkar sva po nasilnem incidentu odšla od doma, tudi očeta še nisva videla. Prav tako nimava nikogar od sorodstva, ki bi nama lahko pomagal. Le drug drugega imava," v imenu komaj polnoletnih bratov pove starejši Gašper. Kljub samorastništvu in finančnim stiskam je postal zlati maturant in se vpisal na zahteven študij, mlajši Sergej pa je zelo uspešen dijak z visokimi ambicijami. "Najbolj bi si želela, da bi lahko najela stanovanje, ki bi lahko za dlje časa postalo najin dom, kamor bi lahko prinesla obleke in stvari za šolo in bi vedela, da jih ne bo treba kmalu seliti. Bedno je poslušati pozive, naj ostanemo doma, ko pa ne veva, kje je najin dom."

Darovanje z SMS sporočili je od 23. 11. 2020 naprej (do konca leta) namenjeno zbiranju donacij za Čarobno zimo. Sredstva donirate z geslom BOTER5 ali BOTER10 na številko 1919.

Po maminem odhodu ni bilo ne stikov ne preživnine

Ni bilo prav veliko srečnih trenutkov v Sergejevem in Gašperjevem otroštvu, a največja prelomnica je bila pred petimi leti, ko je mama po ločitvi odšla: "Ko je odšla, sem bil star petnajst, brat pa štirinajst let. Odkar je šla, tako rekoč nismo imeli več stikov, tudi preživnine nama ni plačevala. Težko je bilo, res sva jo imela rada, brat je bil še posebej močno navezan nanjo," dogodke izpred petih let opiše starejši Gašper. Mamin odhod je bil šok, ki je bil morda še težji zato, ker z očetom nikoli niso spletli pristnejših stikov: "Bolj ko ne sva skrbela drug za drugega, sama sva si kuhala, sploh od mojega 2. letnika srednje šole naprej. Očetova vloga je bila, da je hodil v službo, in od naju zahteval, da doma poskrbiva za vse, tudi za del stroškov, zato sva večino štipendije porabila za skupne položnice, plačevala pa sva si tudi vse stroške za avtobus, telefon in vse, kar sva potrebovala za šport. Doplačevati sva morala tudi za hrano, sicer se je jezil, koliko denarja mora namenjati za naju, midva pa mu ničesar ne vračava."

S pomočjo policije sva vzela najnujnejše in odšla od očeta

Odnosi so bili odtujeni in pogosto tudi napeti, konflikti so izbruhnili tudi za nepomembne malenkosti, bilo je komaj vzdržno, opisuje Gašper. In pred tedni je postalo nevzdržno: "Zaradi nepomembne malenkosti je ponorel in vzniknilo je nasilje v družini. Takrat sva se odločila, da tako ne moreva več živeti." Ob pomoči policije sta se začasno preselila k daljnim sorodnikom, kjer pa, žal, nikakor nista mogla ostati. Takrat jima je na pomoč priskočila tudi občina in ju začasno namestila v trenutno zaprt gostinski objekt: "Vzela sva denarnici, telefone, nekaj oblek in nekaj malega športne opreme. Saj veliko tako ali tako nisva nikoli imela. Za šolo so nama pozneje uredili dva računalnika, ki sta zdaj, ko je šola na daljavo, pač nuja, veliko ljudi nama je pomagalo."

V resnici nimava nikogar, le drug drugega

Pomoč tako centra za socialno delo kot občine je bila res hitra, a je seveda tudi omejena in ne more biti dolgotrajna. Drugih bližnjih, na katere bi se lahko zanesla, pa fanta nimata: "Z očetom od tistega dogodka nimava nikakršnih stikov, bila mu je izrečena tudi prepoved približevanja, z mamo pa smo se sicer poskušali zbližati, a se ni izšlo. Tudi preživnine nisva dobila. Od širše družine nimava nikogar, h komur bi lahko šla. V teh petih letih, ko smo bili z očetom sami, smo izgubili stik z vsemi, nismo imeli nobenih obiskov, nobenih praznovanj, nimava nikogar, na kogar bi se lahko zanesla. V resnici imava le drug drugega."

Kljub okoliščinam postal zlati maturant

Toda kljub vsem najstniškim letom, v katerih nista imela mame in dobila le bore malo spodbud od očeta, sta brata Gašper in Sergej imela trdne cilje in neverjetno vztrajnost: "Srednjo šolo sem končal kot zlati maturant, kar je bil glede na okoliščine velik uspeh. V letniku nas je bilo takih manj kot desetina, poleg tega pa mi je ta uspeh odprla vrata na želeno fakulteto. Brat je tretji letnik srednje šole. Sprva je bilo težko, ker je odšla mama in je potreboval kar nekaj časa, da je ujel ravnotežje. Zdaj pa je zagrabil, točno ve, kakšne cilje ima v življenju, hoče uspeti, pri tem si pomagava, se podpirava in tudi njemu gre zdaj v šoli super," je ponosen starejši brat. Obema je cilj uspešen fakultetni študij: "Sam želim končati vsaj triletno izobraževanje, še raje magisterij, čeprav je zelo zahteven študij. Brat pa ima tudi visoke cilje, želi si na študij v Ljubljano in upam, da bo obema uspelo!"

Ne veva, kje bova čez mesec ali dva. V resnici sva brezdomca.

Načrti so jasni, pot do njih pa veliko, veliko manj. Sergej je tudi ob pomoči dijaškega sklada programa Botrstvo takoj dobil sobo v dijaškem domu. Vodstvo občine se trudi najti stanovanje, ki bi bilo boljša, a še vedno le začasna rešitev: "Obljubljeno stanovanje bova lahko imela le do konca šolskega leta, ker nama ga po zakonu lahko dajo le za leto dni," pojani Gašper. Občina jima je v tem vmesnem času čakanja na stanovanje pomagala zagotoviti majhni sobici v trenutno zaprtem gostišču, ki sta zdaj njun edini dom, za kar sta vsem zelo hvaležna, poudarja Gašper. "Sploh naju ne bi bilo treba sprejeti, oni pa so nama ponudili še hrano in pranje oblačil in na toplem sva. Sobe so super, a počutiva se negotovo, saj ne veva, kje bova čez mesec ali dva. V resnici sva brezdomca."

Od pomladi živela pretežno od špagetov, jajc in mleka

Na tej samorastniški poti jima je ogromno pomagal šport, s katerim sta se resno ukvarjala in ki jima je odganjal misli na vse slabo doma. A stroške prevozov in opreme sta morala kriti sama, sploh mlajši Sergej, ki po starosti še ni sodil v starejše selekcije. Saj v klubu so bili precej razumevajoči, je hvaležen Gašper, a odvisnost od razumevanja trenerjev je neprijetna: "Počutiš se 'debilno', ker ne moreš odločati samostojno, ker ti morajo ljudje 'iti na roke'. Bedno mi je bilo opisovati svojo družino, pojasnjevati, da nimamo nič od nič, sploh pa nisem želel govoriti o podrobnostih … čeprav so mi v klubu pomagali, kolikor so lahko, sva nenehno z vsem varčevala. Sploh od letošnje pomladi naprej sva varčevala pri hrani, ker kot športnika veliko pojeva in je to velik strošek. Živela sva skoraj izključno od špagetov, jajc, kosmičev in mleka, ker je to najceneje."

Mučno je prositi sotekmovalce, če ti lahko prodajo ponošeno opremo

Težko je bilo tudi s športno opremo, ki je draga. Mučno je bilo prositi sotekmovalce, ali imajo kak rabljen kos opreme ali obutve, težko je bilo mesece varčevati za kaj novega, ko se je kak kos opreme poškodoval ali uničil. Veliko stroškov, tudi za hrano in oblačila, sta si lahko krila le tako, da sta ob šolskih in klubskih obveznostih oba še honorarno delala, zdaj jima epidemijski ukrepi jemljejo še to možnost.

Še nikoli nisva izkusila finančne varnosti

Z vprašanjem, kaj bi jima pomenila stabilna finančna pomoč, Gašperja spravim v zagato – tega še nikoli ista izkusila: "Veliko skrbi bi nama bilo prihranjenih, to nenehno preračunavanje, kako bova prihranila štipendijo, ki je najin edini dohodek, da bova lahko kupila vozovnici, obutev, zimska oblačila, športno opremo. Bilo bi nama v veliko pomoč, vsaj misliva, da bi bilo tako, saj še nikoli nisva doživela, da ne bi nenehno razmišljala o financah. Po večini za te stvari skrbim jaz, sploh zdaj, odkar živiva sama, sem skrbel za stike s policijo, CSD-jem, in to je stresno. Vsak dan vsaj deset ur razmišljam o skrbeh, za katere večina študentov in dijakov sploh ne ve." Ukrepi in omejitve gibanja jima v času, ko je treba ostati doma, jemljejo tudi psihično oporo prijateljev. Ta pač le prek telefona ni ista, kot je v živo: "Ne moreš se z nikomer pogovoriti, najbližjih nimava, do prijateljev ne morem iti, da bi se pomenili. To mi je najhuje. Sicer imava veliko pravih prijateljev, z nekaterimi se poznamo od vrtca in nekateri so mi že bolj družina kot prijatelji."

Stanovanje, kamor bi prinesla stvari in bi vedela, da jih ne bo treba kmalu seliti

Sergej in Gašper sta odločena, da se nazaj v nespodbuden dom in razdiralne odnose ne vrneta več, vsem finančnim težavam navkljub bosta svoj dom iskala drugje: "Najbolj bi si želela, da bi lahko najela stanovanje, ki bi lahko za dlje časa postalo najin dom, neka skupna točka, kamor bi lahko prinesla obleke in stvari za šolo in bi vedela, da jih ne bo treba kmalu seliti."

V že tako negotovih časih je marsikomu težko, dvema komaj polnoletnima najstnikoma brez podpore družine toliko težje: "Težko je, ker sva sama, taki časi so, da je res dobro biti skupaj. A pač je, tako, kot je …" In pozivi Ostanite doma, vzemite si čas za bližnje ... so zanju posebej trpki: "Ko bi le lahko. Zdaj pa se prestavljava iz enega konca na drugega. In ne veva, kje je najin dom."

Kako pomagati?

Zelo malo ljudi v vsem svojem življenju, kaj šele v najstniških letih, zmore tak korak, kot sta ga zmogla narediti 18-letni Sergej in le leto starejši Gašper.

Toda zdaj, v tako negotovih časih in še z nekaj leti šolanja pred seboj, bi jima pomoč prišla zelo prav. Najlažje gre s SMS-sporočili z geslom BOTER5 (pisano brez presledka) na številko 1919. In ker letos Botrstvo praznuje že 10. obletnico, je za uporabnike omrežij A1, T2 in Telekoma odprta tudi možnost donacij za 10 evrov, če na številko 1919 pošljete geslo BOTER10. V obeh primerih bo celoten podarjeni znesek brez slehernih odbitkov namenjen za Gašperjevo in Sergejevo boljšo prihodnost.

Podatki za UPN

Zaradi izjemno strogih ukrepov ob epidemiji pri programu Botrstvo trenutno žal ne morejo prevzemati paketov z materialno pomočjo. Zato tokrat izjemoma prosijo predvsem za finančno pomoč in pomoč v darilnih bonih, ki jih lahko pošljete na ZPM Ljubljana Moste - Polje s pripisom "ZA SERGEJA IN GAŠPERJA IZ ZGODBE VALA 202", Proletarska 1, Ljubljana. Vse pošiljke bodo neodprte predane Sergeju in Gašperju. Hvala vsem za pomoč!


09.05.2022

Nekateri učenci nikoli več ne bodo dosegali ravni znanja kot pred epidemijo

Ker so iz šol pred nekaj tedni izginile še maske kot zadnji vizualni opomniki na epidemične ukrepe, se zdi, da je konec tudi posledic prilagajanja šolskega procesa v zadnjih dveh letih. A predvsem pri otrocih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami, so posledice še zmeraj velike. V zadnjih tednih šolskega leta, ko je ocenjevanje še posebej intenzivno, je na stiske otrok znova vredno spomniti. Gostja: Specialna pedagoginja na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani Martina Opaka Lešnjak.


02.05.2022

Kako je majica kolo postala

Predvsem na začetku kolesarske športne poti je lahko nakup ustreznega vadbenega cestnega kolesa za družine mladih športnikov (pre)velik finančni zalogaj. Zato je kolesarski šampion Tadej Pogačar želel, da bi del izkupička, ki smo ga na dobrodelni dražbi Vala 202 iztržili za njegovo rumeno majico zmagovalca dirke po Franciji, namenili prav nakupu koles. Ob pomoči Fundacije Miroslava Cerarja za športnike iz socialno šibkih okolij in Kolesarske Zveze Slovenije je bila njegova želja pred kratkim izpolnjena in kolesarski klubi po vsej Sloveniji so za svoje mlade kolesarske upe že prejeli nova kolesa za treninge. In da bodo možnosti še nekoliko večje, 14 mladih kolesarjev iz dela preostalega izkupička dražbe Tadejeve zmagovite rumene majice dobiva pomoč za kritje stroškov treningov, priprav in opreme.


25.04.2022

Kako ne moremo razumeti, da so posledice dolgoročne in da se ta otroštva ne bodo nikoli več vrnila?

Izidi včerajšnjih volitev kažejo, da se bo s področji, ki najpomembneje krojijo usodo najranljivejših in mladih, ukvarjala drugačna ekipa kot v zadnjem mandatu. A ne glede na to, kdo jo bo sestavljal, bo moral razumeti, kakšne posledice so pustili epidemičnih ukrepi in katere so težave, ki so že pred epidemijo krojile otroštva revnejših družin, opozarja predsednica ZPM Moste Polje Anita Ogulin, današnja gostja Jane Vidic.


18.04.2022

Nimamo vsi mladi enakega dostopa do poklica

Zakaj se vsi mladi o poklicni prihodnosti ne morejo odločati le na podlagi svojih želja? Kako bo način šolanja med epidemijo zaznamoval družbo v prihodnosti in kako o družbeno pomembnih temah razmišljajo osnovnošolci in dijaki? Udeleženci 32. Nacionalnega otroškega parlamenta z naslovom Moja poklicna prihodnost opozarjajo, da se zaradi razslojevanja v času izobraževanja krepijo razlike med dostopnostjo različnih gimnazij, srednjih šol in univerz, kar vpliva na izbiro poklica. O skrbeh za poklicno prihodnost po epidemiji, ki izhajajo tudi iz neenake dostopnosti šolanja, razmišljajo Filip Demšar, Iva Čurković in Jon Lampej.


11.04.2022

Revščina je tabu in dijaki jo skrivajo tudi pred prijatelji

Domijada je vsakoletno športno kulturno srečanje dijaških domov Slovenije in zamejstva, ki se po dveh letih zatišja letos znova odvija, a predvsem na spletu. Dijaki se predstavljajo z likovnimi in fotografskimi izdelki, poteka literarni natečaj, izdelati je mogoče tudi inštalacijo, vsakič pa zbirajo tudi donacije za humanitarne namene.


04.04.2022

Tudi romski otroci si želijo izobrazbe, a je pot do uresničitve teh sanj zelo težka

Še tam, kjer so imeli otroci odlične pogoje za šolanje na domu, je tako šolanje marsikomu povzročalo težave. Toliko večje pa so imeli otroci, ki imajo doma slabe ali nikakršne pogoje in slabo podporo bližnjih za šolanje sploh. Med njimi je tudi veliko romskih otrok. Ti so v času epidemije sicer dobili pomoč svojih šol, nevladnih organizacij, pa tudi 26 romskih pomočnikov, ki so delovali ob pomoči projekta Skupaj za znanje. Tega je na osnovnih šolah organiziral Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Romski pomočnici Mateja Kosec z Osnovne šole Metlika in Sandra Rudaš z Osnovne šole Beltinci sta nanizali nekaj izkušenj in razmislekov o tem, kako romske otroke učinkoviteje vključevati v šolsko okolje in jim pomagati tudi do boljše izobrazbe.


28.03.2022

Bojazen, da najhujše šele prihaja

Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.


28.03.2022

Bojazen, da najhujše šele prihaja

Čeprav uradni podatki policije za lansko leto ne kažejo porasta prijav družinskega nasilja, so izkušnje nevladnih organizacij in drugih, ki pomagajo žrtvam, precej drugačne. Nestrpnosti, agresije in nasilja, tudi družinskega, je vse več, podobno velja za medvrstniško nasilje, vse več je nasilja nad strokovnimi delavci, opozarja gostja oddaje, direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja. Porast klicev v svetovalnice in naraščajoče število žensk, ki so poiskale zatočišče v kateri od varnih hiš, beležijo tudi v nevladnih organizacijah. Čeprav se zdi, da so včasih institucije premalo učinkovite, pa prijava nasilja lahko reši življenje. Ena od telefonskih številk, ki deluje 24 ur dnevno, je številka SOS telefona za žrtve nasilja 080 11 55. Na njej svetujejo tako žrtvam kot tistim, ki ne vedo, kako prijaviti opaženo nasilje.


21.03.2022

Kako so deklice srečne že, če v šoli dobijo tri mandarine

"Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine!" pove mama 10-letne Ane, 6-letne Nike in 4-letne Lare. Po njeni hudi bolezni in izgubi poslovne dejavnosti, ki so jo uničili ukrepi ob epidemiji, je vsak njihov strošek preračunan do centa, hrana res najosnovnejša, največji strah pa, da deklici ne bi mogli več plesati v plesni šoli. Pa čeprav s ponošenimi in premajhnimi copati.


14.03.2022

Izvedli smo nekakšen zelo nevaren socialni eksperiment

Pomislite na katerikoli zdravstveni ukrep: ob vsakem vedno v obzir vzamemo tudi negativne reakcije, školjive učinke. Zakaj tega nisom storili tukaj?


07.03.2022

Desetletje oddaj v podporo Botrstvu na Valu 202

Več kot 11.500 otrok in 9000 botrov, 24 milijonov evrov zbranih sredstev in številne zgodbe, stiske, spodbude in srečni razpleti v desetletju podpore Vala 202 programu Botrstvo v Sloveniji.


21.02.2022

Tisti, ki so v razredu tiho, so za učitelje postali nevidni

Prav danes se začenjajo zimske šolske počitnice za prvi del šolarjev in dijakov, končalo se je tudi ocenjevalno obdobje. Kako po skoraj dveh letih učenci gledajo na ocenjevanje, ki je bilo izvedeno tudi na daljavo, kako sami ocenjujejo kakovost znanja, ki so ga dobili v tem času, kako so se uresničile obljube, da bodo zamujeno snov in ocene nadoknadili počasi in jim pomagali zakrpati luknje v znanju? Svoje izkušnje in mnenja so z nami delili devetošolci z OŠ Dobrova.


31.01.2022

Nimaš občutka, da si človek, pač pa da smo samo številke, ki morajo pridobiti ocene

Devetošolci OŠ Dobrova so skušali ubesediti, kaj vse se jim je v času epidemije, sploh pa v času šolanja na daljavo, zgodilo in katere posledice še zmeraj čutijo. Pogosto smo namreč lahko slišali, da so otroci odporni, da je njihovo doživljanje sprememb v času epidemije močno povezano s tem, kako jim jih prikazujejo in kako jih doživljajo njihovi bližnji, pa da so mladi nekoč brez posledic preživeli še kaj hujšega. A kaj o tem pravijo sami? Kako so doživljali čase šolanja od doma, kako so doživeli odnose med seboj in kako odnos učiteljev do njih, ko so se vrnili v klopi? Se počutijo slišane in razumljene? In kako čutijo posledice še danes, ko se zdi, da se kolektivno pretvarjamo, da jih ni več?


24.01.2022

Le kak promil obdavčitve premoženja bi odpravil večino vseh problemov neenakosti

Najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, organizacije Oxfam je opozorilo na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo visoki so dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih zemljanov podvojilo in je zdaj večje kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. Kako bodo taki globalni trendi razslojevanja vplivali tudi na naša življenja in kako vplivajo na revščino pri nas, ocenjuje eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani doc. dr. Srečo Dragoš.


17.01.2022

Društvo Duh časa nujno potrebuje nove prostore

Več kot 5000 popravljenih in podarjenih računalnikov ne zadostuje, da bi društvo Duh časa od lokalnih, državnih ali povsem zasebnih lastnikov dobilo trajen in primeren prostor za izvajanje svoje prostovoljne in humanitarne dejavnosti. Tisoče šolarjev, dijakov, študentov in drugih, ki si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti, bi bili brez podarjenih računalnikov še bolj izločeni iz normalnega dela za šolo ali službo. To je bilo v času šolanja in dela na domu še posebej pomembno. Prostovoljci, ki že desetletje povsem brezplačno popravljajo in podarjajo računalniške komplete po vsej Sloveniji, bi zelo hitro potrebovali zadosti velik in dostopen prostor, sicer bo njihova dejavnost morala ugasniti, je stvaren predsednik društva Duh časa Matjaž Ugovšek. "Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, tako samo računalnike, žal."


10.01.2022

Dolgoletni napori za zmanjševanje socialnih razlik so se sesuli v letu dni

V srednjih šolah se ta teden končuje prvo ocenjevalno obdobje šolskega leta, ki je po dveh letih, zaznamovanih s šolanjem na daljavo, vsaj malo spominjalo na nekdanjo šolsko normalo. In kakšne posledice na otrocih in mladostnikih svetovalni delavci opažajo zdaj, ko se zdi, da delo teče normalno? Gostja bo predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev in profesorica psihologije na eni izmed ljubljanskih gimnazij Ajda Erjavec.


03.01.2022

Iskrice novoletnih želja

Ker se je dobro spomniti, da vsak korak nekam vodi, da je lepo imeti ob sebi ramo, ki ti nudi oporo v težkih trenutkih, in vedeti, da so med nami tudi ljudje, kakršni so na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki jim ni vseeno. Kakšne želje se bodo utrnile v tem letu?


27.12.2021

Nikoli ne vemo, kdaj bomo na tej ali na drugi strani

Decembra po navadi odpremo malo več oken, pa ne tistih za prezračevanje prostorov, ampak tudi majhnih okenc na adventnih koledarjih. Predstavljajte si, da ne bi odpirali okenc na adventnem koledarju, ampak bi namesto tega imeli nalogo, da vsak dan do božiča v veliko prazno škatlo zbirate hrano in praktične stvari, ki so na seznamu ter na koncu polno škatlo dobrot podarite nepoznani družini v stiski. Takšna ideja dobrodelnega adventnega koledarja je skupni projekt Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Na Zvezi izberejo družine, ki so vključene v njihove programe in so tako ali drugače ogrožene. Večinoma so to otroci staršev, ki imajo psihosocialne težave, se soočajo s stanovanjsko problematiko, brezposelnostjo, zdravstvenimi težavami in prihodki pod minimalno plačo.


23.12.2021

Izbor za Ime leta je že vrsto let povezan s programom Botrstvo

Val 202 že desetletje sodeluje s programom Botrstvo, ki ga vodi ZPM Ljubljana Moste-Polje. Od samega začetka s programom sodeluje Jana Vidic, ki se spominja začetkov, ko je bilo v program vključenih samo 240 otrok. Danes je ta številka bistveno višja - skupaj so v teh letih pomagali 11 390 otrokom.


20.12.2021

Vse pomembnejši delček dohodnine za pomoč nevladnikom

Že tretje leto se denar tistih, ki tega dela dohodnine niso namenili nikomur, ne vrača v državni proračun. Ministrstvo za javno upravo sredstva iz sklada z razpisi razdeli nevladnim organizacijam. Med prejemniki dohodnine za leto 2020 je na četrtem mestu z nekaj manj kot 210 tisočaki, ki jim jih je namenilo dobrih 4800 dohodninskih zavezancev, ZPM Ljubljana Moste Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo. Ob povsem novih potrebah in nalogah, ki jih je prinesla tudi epidemija, so bila ta sredstva neizmerno dragocena, priznava sekretarka ZPM Moste Polje Tanja Petek. Z njimi so ob močno povečanih stiskah otrok in mladostnikov lahko omogočili najem več izkušenih terapevtov, dodatno so izobrazili prostovoljce, da so ti znali pravilno reagirati ob čustvenih stiskah otrok, s katerimi delajo. Sredstva so jim omogočila, da so urgentno preprečevali izvršbe in izterjave, saj so sicer lahko stroški izvršb bistveno višji od samega stroška dolgov.


Stran 6 od 27
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov