Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Danes do 13:00

17.06.2016


 

Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.

Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.

In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.

Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.

Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.

Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.


Danes do 13:00

6052 epizod


Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Danes do 13:00

17.06.2016


 

Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.

Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.

In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.

Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.

Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.

Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.


23.01.2023

Sneg in veter po državi povzročata nevšečnosti

Sneg in močan veter sta danes ohromila ceste; na jugozahodu države predvsem zardi močne burje, največ snega je padlo na Notranjskem in Kočevskem. Po državi poročajo tudi o vetrolomih in izpadih elektrike, burja na Ajdovskem dosega hitrost 120 kilometrov na uro. Vreme prav tako povzroča preglavice v prometu pri naših severnih in južnih sosedih. Ostali poudarki oddaje: Vlada skuša sindikatom javnega sektorja pojasniti stanje in ključne izzive plačnega sistema Mali deležniki s kolektivno tožbo tudi zoper A1 Slovenija Evropski zunanji ministri ob razpravi o vojaški pomoči Ukrajini potrdili nove sankcije proti Iranu


22.01.2023

Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


21.01.2023

Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


20.01.2023

Pristojni minister predstavlja razmere v zdravstvu

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je predstavil analizo razmer v zdravstvu, ki bo podlaga za zdravstveno reformo. Kot je pojasnil, bodo pri tem sledili finskemu vzoru. Po njegovih besedah je treba zdravstveni sistem pripraviti na nove izzive, med njimi nove epidemije in starajoče se prebivalstvo, ter razvoj. Minister je med drugim povedal, da bodo do konca leta našli rešitev za spremembe koncesij, z letom 2025 pa naj bi ukinili zdajšnje oblike dopolnilnega zavarovanja. V oddaji tudi o tem: - Zahodne zaveznice v Ramsteinu razpravljajo o dobavi težkega orožja Ukrajini - Povprečna košarica osnovnih živil ob tokratnem popisu najcenejša doslej - Ilka Štuhec druga v smuku v Cortini d'Ampezzo


19.01.2023

Danes do trinajstih 13:00

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


18.01.2023

Danes do trinajstih

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


17.01.2023

Nove ambulante za neopredeljene v Ljubljani

Zaživele so prve ambulante za neopredeljene paciente, prve so včeraj odprli v zdravstvenih domovih Velenje, Celje, Maribor in Ljubljana Rudnik, danes je v zadnje omenjeni začela delovati še druga ambulanta. Drugi poudarki oddaje: - Ursula von der Leyen v Davosu razgrnila zeleni načrt za evropsko industrijo. - V Braziliji obtožnice proti izgrednikom, ki so vdrli v javne ustanove. - V koprski Marini bo stala naprava za lovljenje mikroplastike.


15.01.2023

Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


14.01.2023

Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


12.01.2023

Največji dvig minimalne plače v zadnjem desetletju

Znana je nova višina minimalne plače. Kot je po seji vlade sporočil minister za delo Luka Mesec, se minimalna plača zvišuje za 100 evrov neto. Vlada je poleg tega danes potrdila sporazum s sindikatom Fides in izhodišča za pogajanja o kolektivni pogodbi s sindikatom Sviz Ostali poudarki oddaje: Prihodnja ministra Alenka Bratušek in Darjo Felda dobila zeleno luč pristojnih odborov Rusija krepi vojsko v Ukrajini, hudi boji v Soledarju in Bahmutu- Letalska baza Cerklje ob Krki išče dodaten kader Popoldne povečini sončno, jutri pretežno oblačno


11.01.2023

Po odpovedi stavke zdravstveni sistem deluje normalno

Javni zdravstveni sistem po včerajšnji odpovedi za danes napovedane zdravniške stavke deluje normalno. Šele jutri bo znano, ali se bodo vsem zdravnikom in zobozdravnikom še enkrat zvišale tudi plače. Val sindikalnih zahtev pa je medtem vse večji. Po dogovorih v šolstvu, sodstvu in torej zdravstvu, so se zdaj oglasili še v sindikatu ministrstva za obrambo, kjer pozivajo k upoštevanju zakonitosti enotnega plačnega sistema. Podrobneje o tem po drugih poudarkih oddaje: Druge teme: - Ministrstvo za delo za višjo subvencijo in opredelitev kakovostne študentske prehrane - Referenduma o spremembah družinskega zakonika ne bo - Evropska unija in Nato s skupno delovno skupino za zaščito kritične infrastrukture


10.01.2023

Danes do trinajstih 13:00

15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


09.01.2023

Fides in vlada na sestanku pred sredino stavko zdravnikov

Pristojnim se pred zdravniško stavko izteka čas za morebiten dogovor s sindikatom Fides. Po javnem vabilu ministra Danijela Bešiča Loredana na pogovore je sindikat, ki izraža pripravljenost na dialog, zdaj prejel še uradno vabilo na današnji sestanek. Najbolj izpostavljena težava javnega zdravstva je pomanjkanje družinskih zdravnikov, to pa je še posebno očitno v Zdravstvenem domu Ljubljana Bežigrad. Začasna rešitev naj bi bile ambulante za neopredeljene, ki pa jih bodo marsikje odpirali postopno. Druge teme: - V državnem zboru začetek preoblikovanja vlade - V Braziliji kritike na odziv varnostnih sil na divjanje množice v kongresu - Rusija: zahodne dobave orožja bodo samo podaljšale trpljenje Ukrajincev


08.01.2023

Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


07.01.2023

Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


06.01.2023

Danes do trinajstih 13:00

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


05.01.2023

Danes do trinajstih 13:00

15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


04.01.2023

Pred stavko bolnikov pozivi k dostopnosti do javnega zdravstva

Pomanjkanje družinskih zdravnikov je ena od največjih težav slovenskega zdravstva, so pred torkovo stavko bolnikov, ki bo potekala na Trgu republike v Ljubljani, vnovič opozorili člani iniciative Glas ljudstva. Pristojno ministrstvo so med drugim pozvali k dostopnosti bolnikov do javnega zdravstva, ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitvi odtekanja denarja k zasebnikom. Drugi poudarki oddaje: - Pomočniki vzgojiteljev opozarjajo na podcenjujoč odnos oblasti do njihovega dela. - V lanskem letu rekordna prodaja e-vinjet, DARS opozarja na iztek njihove veljavnosti. - Podražitve po uvedbi evra na Hrvaškem.


03.01.2023

Cene energentov na isti ravni kot pred začetkom vojne v Ukrajini

Po obdobju vrtoglavo visokih cen energentov so te za zdaj na enaki ravni kot pred začetkom vojne v Ukrajini. Analitiki znižanje cen pripisujejo več dejavnikom, tudi toplemu vremenu, zdajšnjemu manjšemu povpraševanju po energentih na Kitajskem, varčevanju z energijo in drugim ukrepom. Strokovnjaki sicer svarijo pred poslabšanjem razmer ob nastopu hladnega vremena. Druge teme: - Mali delničarji s kolektivno tožbo zoper Telekom Slovenije - V brežiški občini pozdravljajo sprostitev schengenskega nadzora na meji s Hrvaško - Goriški oljkarji opozarjajo na težave v programu skupne kmetijske politike za oljkarstvo


02.01.2023

Poročila 13:00

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.


Stran 34 od 303
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov