Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v predsedniški palači prevzela posle od predhodnika Boruta Pahorja. Tako je začela petletni mandat kot prva ženska na tem položaju v zgodovini naše države. V včerajšnjem nagovoru po prisegi je napovedala, da se bo oglasila vsakokrat, ko bodo ogrožene suverenost, enakopravnost, pravičnost in socialne pravice. Preostale novice: Državni zbor razglasil izide referendumov o zakonih o RTV Slovenija, vladi in dolgotrajni oskrbi. Nekdanji ameriški predsednik Trump sprožil napad na Kapitol, je razvidno iz poročila pristojnega odbora. Božički na kolesih razveselili otroke in starostnike na Kozjanskem.
Novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar bo popoldne prisegla na slavnostni seji državnega zbora, jutri pa bo od svojega predhodnika Boruta Pahorja prevzela posle in tudi uradno začela petletni predsedniški mandat. Pahor je v dopoldanski poslovilni poslanici sporočil, da je v predsedniški palači vse pripravljeno za prihod nove predsednice in ji zaželel uspešno delo. Pirc Musarjeva je v ospredje mandata postavila učinkovito zunanjo politiko, socialno pravičnost in vključenost ter podnebna vprašanja. Druge teme oddaje: - Moskva kritična do novih ameriških dobav orožja Kijevu - Turčija ocenjuje, da Švedska še ni storila dovolj za vstop v NATO - V koprskem pristanišču pretovorili milijonti kontejner
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do trinajstih.
Predsednik sedmega sklica državnega sveta je po štirih krogih glasovanj postal Marko Lotrič. Ob izvolitvi je med drugim izrazil željo, da državni svet ne bi bil tako politično in ekonomsko opredeljen. Prepričan je, da državni svet potrebujemo. V oddaji tudi: - Najnovejši predlog dogovora glede kapice na ceno plina pod 200 evrov na megavatno uro - Kitajska se spopada s prvim od treh pričakovanih valov epidemije covida to zimo - V Montrealu zgodovinski dogovor za zaščito svetovnih vrst in ekosistemov
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Državni zbor potrjuje sveženj ukrepov, ki naj bi gospodarstvu pomagal prebroditi energetsko draginjo, med drugim bi država subvencionirala cene elektrike in plina. Gospodarstveniki so kritični, kot opozarjajo, bodo tudi subvencionirane cene energentov previsoke, zato vlado pozivajo, da se absolutno zameji zgornja meje cene za električno energijo, po kateri so naša energetska podjetja dolžna dobaviti elektriko gospodarstvu, je dejal predsednik Gospodarske zbornice Tibor Šimonka. V trgovinski panogi napovedujejo eksplozijo cen že v decembru, predvsem pa v januarju, ter odpuščanja. Druge teme: - Banka Slovenije občutno znižala napoved gospodarske rasti, inflacija letos 9,3-odstotna - Nov val ruskih raketnih napadov na Ukrajino, številna mesta brez elektrike - Na pohodu gripa in druga respiratorna obolenja
Evropski voditelji na vrhu v Bruslju znova razpravljajo o energetski draginji in v okviru tega o omejevanju cen plina. Premier Rober Golob je dejal, da razhajanja niso velika, sama višina kapice pa ni toliko pomembna. Pomembno, je da damo sporočilo, da kapica prihaja odločno in enotno, konec koncev se po njegovih besedah lahko o kapici razpravlja tudi pozneje. Voditelji imajo na dnevnem redu vrsto tem med drugim Ukrajino, nezakonite migracije, širitev schengenena ter podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini. Druge teme: - Državna volilna komisija potrjuje končni izid glasovanja na treh zakonodajnih referendumih - Ljudska iniciativa s peticijo za ohranitev javnega zdravstva - Dogovor v Gorenju - višje plače in božičnica
Tatjana Bobnar uradno ni več notranja ministrica, potem ko se je državni zbor opoldne seznanil z njenim odstopom. Kot je poudarila v kratkem nagovoru, je sleherni dan delovala v skladu s prisego, ki jo je dala pred pol leta. Zahvalila se je podpornikom, nasprotnikom pa sporočila: "Tisti, ki molčijo in hodijo s sklonjeno glavo, umrejo vsakič. Tisti, ki govori na glas in hodi z dvignjeno glavo, umre samo enkrat." Zadeve, povezane z njenim odstopom, so bile v središču poslanskih vprašanj premierju Golobu. Druge teme: - Ustavno sodišče razveljavilo zakon o porazdelitvi tveganj posojil v švicarskih frankih - V Evropskem parlamentu slovesno podelili nagrado saharov ukrajinskemu ljudstvu - Na Ježici v Ljubljani spet vroče zaradi kanalizacijskega kanala C0
Premier Robert Golob je v nagovoru Evropskemu parlamentu posebej poudaril nujnost odločnejšega ukrepanje v energetski krizi. Kritičen je bil predvsem do Evropske komisije. Kot je dejal, ni zadovljen z ukrepi, ki jih je doslej predlagala komisija. Po njegovem mnenju ta ni naredila dovolj. V govoru je med drugim poudaril, da mora Unija državljanom Bosne in Hercegovine dati priložnost za evropsko prihodnost. Druge teme: - Evropski parlament zaradi podkupovalne afere razrešil podpredsednico parlamenta Evo Kaili. - Zaradi energetske krize znva povečan pretovor premoga prek koprskega pristanišča. - Plavalka Katja Fain do petega mesta na svetovnem prvenstvu z novim slovenskim rekordom.
Predsednik vlade Robert Golob je v državni zbor po pričakovanjih poslal odstopno izjavo ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar. Ob tem je predlagal, da funkcijo do imenovanja nove ministrice ali ministra prevzame ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik. Medtem je Marta Kos sporočila, da izstopa iz Gibanja Svoboda, odstop pa da je med drugim neposredna podpora odhajajoči ministrici Bobnar. Druge teme: - Svetniki novega sklica državnega sveta izbirajo novega predsednika - Na severu Kosova tretji dan zapored blokiranih več glavnih vest, v več občinah zaprli tudi šole - V Iranu druga usmrtitev, povezana s protivladnimi protesti, Bruselj napovedal zaostritev sankcij
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki bo po napovedih drevi predsedniku vlade Robertu Golobu poslala svojo odstopno izjavo, vztraja, da so politični pritiski na policijo bili, vlada pa, da jih ni bilo. V koalicijskih partnericah SD in Levici obžalujejo odhod ministrice, ki je po njihovi oceni delovala strokovno. Drugi poudarki oddaje: - Interventnemu zakonu za omilitev energetske krize se obeta podpora, opozicija kritična. - Na več smučiščih začetek sezone, upravljalci smučišč zaskrbljeni zaradi visokih cen elektrike. - Beograd grozi z napotitvijo do tisoč srbskih vojakov na Kosovo.
Policija je objavila poročilo vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava o domnevnih političnih pritiskih. Pojasnila je od njega zahteval premier Robert Golob. Kot je med drugim zapisal v poročilu, se vpliv politike na delo policije kaže pri zahtevah po kadrovanju in po razrešitvah določenih ljudi mimo pravil. V oddaji tudi o tem: - O spremembi ustave, da bi sodnike po novem imenoval predsednik države, posebna strokovna skupina - Zelena luč za vstop v šengen predvidoma le Hrvaški, vstop Romunije in Bolgarije še pod vprašajem. - Tudi na primorskih šolah se tako kot drugod po državi srečujejo s pomanjkanjem učiteljev.
Sindikati zdravstva in socialnega varstva so z vladno stranjo parafirali dogovor o plačah v zdravstvu. Pristojni minister Danijel Bešič Loredan je podpis sporazuma označil za velik korak za zdravstveno reformo. Zdravniška sindikata Fides in Praktik.um svojih podpisov nista prispevala. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Notranja ministrica Tatjana Bobnar bo podala odstopno izjavo. V Nemčiji aretirali skupino skrajnih desničarjev, ki je načrtovala državni udar. Kitajska sprošča proticovidne ukrepe; okuženi se bodo lahko izolirali doma.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov