Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
6052 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
Točno 16 minut pred 12-to je kočija s krsto kraljice Elizabete II. krenila na zadnjo pot. Za njo so hodili štirje kraljičini otroci s kraljem Karlom III. na čelu ter vnuka, princa William in Harry. V klopeh Westminstrske opatije je bogoslužje spremljalo 2 tisoč visokih gostov, številni Britanci so se svoji monarhinji še zadnjič, tudi z molkom, poklonili na londonskih ulicah. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Kmetijska ministrica: S primerjalnikom cen osnovnih živil želimo porazdelili breme po celotni verigi - Pri odpravljanju posledic poplav v občinah Osilnica in Kostel bo pomagala vojska; popoldne si bo škodo ogledal okoljski minister - Sindikat igralniških delavcev v Hitu za konec meseca napovedal stavko
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Po več sušnih mesecih nas zalivajo obilne padavine, ki so ponekod rekordne. V več krajih po državi je namreč v 24-ih urah padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter. Dolgotrajni krajevni nalivi so napovedani tudi za prihodnje ure, zato je Agencija za okolje izdala najvišje, rdeče vremensko opozorilo. Drugi poudarki oddaje: - Ujma v Italiji terjala najmanj 10 smrtnih žrtev. - Evropska komisija novinarjem Radiotelevizije Slovenija in drugih javnih medijev obljublja boljšo zaščito. - Portal RTV 365 nagrajen za najboljši slovenski digitalni medijski projekt.
V Splošni bolnišnici Celje so potrdili, da so zaradi napake svojcem enega od bolnikov sporočili, da je ta umrl, čeprav ni. Dogodek obžalujejo, svojcem so se opravičili. Zaradi zamenjave identitete so svoj odstop ponudili direktor bolnišnice, strokovni direktor in pomočnica direktorja. V oddaji tudi: - Ob dodatnem širjenju koronavirusa bodo številni priporočeni ukrepi postali obvezni - Draginja, proračun in volitve so teme prvega koalicijskega vrha - Kongres verskih voditeljev minil brez srečanja papeža Frančiška in ruskega patriarha Kirila
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu v letnem govoru o stanju Evropske unije v ospredje postavila vojno v Ukrajini ter njene gospodarske in socialne posledice za Evropo. Posebna gostja Evropskega parlamenta je bila žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska, predsednica Von der Leynova pa je napovedala, da bo vnovič obiskala Kijev. Drugi poudarki oddaje: - Direktiva o minimalni plači nov temelj za boljše delovne pogoje zaposlenih v Evropski uniji. - Minister Bešić Loredan: po Evropi ne bo strožjih covidnih ukrepov, države stavijo na odgovornost. - Skupnost občin želi zaradi inflacije za to in prihodnje leto višje povprečnine.
Poslanke in poslanci na današnji izredni seji potrjujejo paket tako imenovane energetske zakonodaje. V luči zaostrenih razmer na trgu energetike naj bi tako v Državnem zboru potrdili predloge novele zakona o oskrbi s plini, zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe s plini in na področju oskrbe z energijo ter zakona o poroštvu za posle na trgu elektrike in plina. Drugi poudarki: - Pred Pošto Slovenije ob menjavi generalnega direktorja številni poslovni izzivi - Novi krvavi spopadi na meji med Armenijo in Azerbajdžanom - V središču Ljubljane omejitev hitrosti za vožnjo z električnimi skiroji
Na Brdu pri Kranju poteka srečanje voditeljev držav zahodnega Balkana v okviru pobude Brdo-Brioni. Ne glede na medsebojna nesoglasja so prišli vsi povabljeni voditelji. Po napovedih bodo pozvali k pospešitvi pristopnih pogajanj držav v regiji z Evropsko unijo in dodelitvi statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini. Drugi poudarki oddaje: - Minister za delo Mesec za vodjo Inšpektorata za delo predlaga Luko Lukiča. - Na Švedskem po parlamentarnih volitvah v vodstvu desni pol, končni izidi v sredo. - Prebivalce Knežaka razveselila mobilna enota pošte, problem le kratek delovni čas.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
V Združenem kraljestvu se je začelo nacionalno žalovanje za kraljico Elizabeto Drugo, ki bo trajalo do njenega pogreba. Ta bo v Westminstrski opatiji čez približno deset dni. V poklon kraljici so se sešli britanski poslanci, v Westminstrski opatiji se oglašajo zvonovi. Ljudje pred Buckinghamsko palačo in grad Windsor polagajo cvetje. Zvečer bo ljudstvo nagovoril novi kralj, Karel III. Ostali poudarki oddaje: V Bruslju energetski ministri o predlogu uvedbe cenovne kapice za ruski plin Ljubljanski župan Janković zagotavlja: Prestolnica bo zimo dočakala na toplem Strošek intervencije ob največjem požaru pri nas ocenjujejo na 5 milijonov evrov
Vlada Roberta Goloba je po 100-ih dneh delovanja predstavila svoje dosežke. V ospredju so bili ukrepi, ki jih je sprejela za omilitev energetske draginje, in to na različnih področjih. Ukrepi morajo biti premišljeni in usmerjeni, je dejal Golob. Po njegovih besedah imamo dvoplastno delovanje - imajo ukrepe, kako preživeti zimo in imajo ukrepe kako bomo živeli 3 leta naprej. Druge teme: Hrvaška omejila cene plina in pozvala k posredovanju na evropski ravni Rusija bi referendume o priključitvi ukrajinskih ozemelj izvedla novembra Kmetje in stroka želijo sistemsko ureditev namakanja površin
Jože Golobič s ponedeljkom odstopa z mesta generalnega direktorja ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra. Odločitev je sporočil dva tedna zatem, ko ga je k odstopu zaradi finančnih težav UKC, zamujenih rokov pri prenovi in podaljševanja čakalnih dob pozval minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Drugi poudarki: - V boju proti draginji ministrstvo za delo predlaga obvezno božičnico za vse zaposlene - Ob optimizaciji dela v Slovenski industriji jekla zagotavljajo, da odpuščanj ne bo - Bruselj predlaga uvedbo cenovne kapice na ruski plin, Putin potezo označil za neumno
Zdravstvene ustanove po večini podpirajo vladne ukrepe za izboljšanje razmer v zdravstvu. Denar je zagotovljen, a izvajalci čakajo na podrobna navodila glede plačevanja dodatnega dela - če ga bodo sploh lahko izvedli. Kot namreč opozarja direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lili Gantar Žura, je kadrovska stiska velika. Kljub ponujenim dodatkom zdravniki ponekod ne želijo opravljati dodatnega dela. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Mali obrtniki zaradi energetske krize od vlade pričakujejo regulacijo cen - V Plavjah dosegli konec nočnega vrtanja predora za drugi tir - Odhajajoči britanski premier Boris Johnson podprl naslednico Lizz Truss in konservativce pozval k enotnosti
Kako bi lahko zagotovili boljši in hitrejši dostop do zdravstvenih storitev? O tem na Brdu pri Kranju prav zdaj razpravljajo predstavniki pristojnega ministrstva in izvajalci javne zdravstvene dejavnosti. Ministrstvo pričakuje vidno skrajševanje čakalnih vrst, saj so od tega meseca po vladni uredbi plačane vse storitve, opravljene v javnem sistemu. Zdravstveni zavodi ob tem pričakujejo pojasnila glede plačevanja dodatnega dela. Drugi poudarki: - Minuli mesec 0,7 odstotka manj brezposelnih kot julija. - Začetek zbiranja podpisov za brezplačna šolska kosila. - Rusija prepovedala delovanje eni od zadnjih neodvisnih medijskih hiš v državi.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Finančno ministrstvo je zaradi letošnjega neuravnoteženega proračuna pripravilo rebalans. Ta predvideva 14,6 milijarde evrov odhodkov in 12,5 milijarde prihodkov. Kljub letošnji visoki gospodarski rasti rebalans predvideva dve milijardi evrov primanjkljaja. Drugi poudarki oddaje: - Pretresi v Telekomu: dva člana uprave odhajata sporazumno, eden krivdno razrešen. - Nuklearka Zaporožje večkrat poškodovana, inšpektorji še ocenjujejo obseg škode. - V Kanalu se začenjajo Kogojevi dnevi, v ospredju mladi domači glasbeniki.
Učenci, starši in učitelji vstopajo v novo šolsko leto. Šolski prag je danes prvič prestopilo 20 tisoč 797 prvošolcev, ki so jih dopoldne slovesno sprejeli med šolarje. Druge teme oddaje: - Jedrski inšpektorji odločeni, da kljub spopadom še danes dosežejo nuklearko v Zaporožju - Zadeva TEŠ 6: tuji izvajalec del bo moral zaradi pomoči pri zlorabi položaja plačati večmilijonsko kazen - Slovenski košarkarji branjenje evropskega prestola začenjajo s tekmo proti Litovcem
Državni zbor razpravlja o dveh zakonskih predlogih za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu zaradi energetske draginje. Pred seboj imajo predlog, po katerem bodo najranljivejši prebivalci prejeli enkratni energetski draginjski dodatek.Zaradi visokih cen elektrike in plina se bodo poslanke in poslanci v nadaljevanju lotili tudi predloga zakona s prvim svežnjem pomoči gospodarstvu. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Rusija za tri dni ustavila dobavo plina prek plinovoda Severni tok 1; Evropo skrbi, da bo ustavitev daljša. Letna inflacija v avgustu ostaja 11-odstotna, v primerjavi z julijem cene življenjskih potrebščin nespremenjene. V svetu se vrstijo odzivi na smrt Mihaila Gorbačova, zadnjega sovjetskega voditelja.
Neveljaven email naslov