Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
6124 epizod
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Medtem ko je nedavnemu sporu med koalicijskima strankama SD in Desus domnevno botrovala skrb za starejše, na Uradu za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da se vlada problemu starajočega prebivalstva in njegovih posledic za javne finance posveča premalo.
Po podatkih statističnega urada in Umarja se bo v prihodnjih letih število mlajših od 19 let izenačilo s številom starejših od 65; delež otrok in mladih se bo v prihodnjih desetletjih gibal pri okoli 20 odstotkih, odstotek starejših pa bo čez 25 let dosegel že 30 odstotkov oziroma 600 tisoč ljudi. Če je delovno sposobnih pri nas trenutno okoli 70 odstotkov prebivalstva, jih bo leta 2060 le še polovica. Slovenija je po številu delovno aktivnih nad 55. letom že zdaj povsem na repu Evropske unije, prav tako je le majhen delež tistih, ki se odločajo za vseživljenjsko učenje. Kapacitet za aktivno staranje imamo manj od povprečja EU-ja, vključenost starejših v družbo je slaba. Že čez dobrih deset let se tako po enem od izračunov utegne zgoditi, da bo potreba po delovni sili večja od razpoložjive.
In rešitve? Kot pravijo v Umarju, je ena od njih zagotovo načrtno spodbujanje migracij, Slovenija je trenutno še precej zaprta država, rešitev, s katerimi bi uvozili, denimo, nekaj deset zdravnikov na leto, nimamo. A tudi v preteklosti nas je že reševal prihod tuje delovne sile.
Proračun je z izdatki za socialno zaščito že zdaj močno obremenjen, za pokojnine gre nekaj več kot milijardo evrov, a obenem so te nizke in se v povprečju gibljejo med 400 in 700 evri, zato je varčevanje komajda lahko še odgovor; druga in verjetno edina preostala rešitev pa je podaljšanje delovne dobe. In z vidika javnofinančne vzdržnosti po mnenju Umarja tudi večja vključitev zasebnih virov denimo v zdravstvu.
Demografske spremembe bodo neizogibno vplivale tudi na izobraževalni sistem, saj bo v prihodnje zagotovo treba prerazporediti sredstva in več nameniti neformalnemu izobraževanju.
Logika proračunskega načrtovanja, ki je usmerjena izrazito kratkoročno in meri le na rezultate, vidne ob koncu mandata vsakokratne vlade, se bo tako morala spremeniti. Zmotno je namreč mišljenje, da bomo imeli, če ne bomo storili ničesar, čez leta tak življenjski standard kot zdaj, še svarijo v Umarju.
Voditelji članic skupine G7 odločajo, ali Ukrajini pomagati tudi z zamrznjenim ruskim premoženjem. Države so po navedbah več udeležencev vrha tik pred dogovorom o 50-milijardnem posojilu za Ukrajino. Finančna pomoč tej državi je tudi tema srečanja obrambnih ministrov Nata. Kot je dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, pričakuje tudi, da bodo ministri potrdili načrt za varnostno pomoč in pomoč v obliki urjenja ukrajinskih vojakov. Drugi poudarki oddaje: - Rafa na jugu Gaze ponoči tarča enega najsilovitejših izraelskih napadov. - Sodišče Evropske unije Madžarski naložilo visoko denarno kazen. - Marže na goriva naj bi bile višje za dva centa, spremembe cen še naprej na 14 dni.
Minister za javno upravo Franc Props je razrešil načelnico Upravne enote Ljubljana Andrejo Erjavec. Za vršilca dolžnosti načelnika bo že danes imenoval Marka Grujičića. Gre za tretjo menjavo vodstva ljubljanske upravne enote v treh letih. Na Upravni enoti Ljubljana, kjer tako kot na nekaterih drugih stavkajo, so prejšnji teden odpovedali termine vsem naročenim strankam. Prestale novice: Obračunavanje omrežnine po novem spet preloženo. Madžarska obljubila, da ne bo ovirala Natove pomoči Ukrajini. Bruselj z dodatnimi carinami nad kitajska električna vozila. Začela se je jubilejna, 30-ta kolesarska dirka po Sloveniji.
Potrditev resolucije z ameriškim mirovnim načrtom za Gazo v Varnostnem svetu Združenih narodov po besedah ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna pomeni podporo vse mednarodne skupnosti. Po njegovem je zdaj žogica na skrajnem palestinskem gibanju Ob tem je dejal, da vzbuja upanje vsaj njegova načelna podpora. Mirovnega načrta sicer niti izraelske oblasti za zdaj niso sprejele uradno. V oddaji tudi: - Zelenski v Berlinu pozval k pomoči ukrajinski zračni obrambi - Banka Slovenija optimistična glede gospodarskih gibanj - Kmetom zaradi obilnega deževja skrbi povzročata plesen in gniloba
Slovenija bo imela prihodnjih 5 let v Evropskem parlamentu 9 poslancev, in sicer štiri iz SDS-a, dva iz Svobode ter po enega iz NSi, SD in Vesne, ki si je mandat priborila prvič. Razmerja moči se sicer v Evropskem parlamentu niso kaj dosti spremenila. Kot kaže, Evropska ljudska stranka ostaja najmočnejša politična skupina, pričakovano ji sledijo socialisti in liberalci. Druge teme: - Predsednik Macron po porazu na evropskih volitvah razpustil parlament. - Izraelski minister Beni Ganc izstopil iz izraelske vojne vlade. - Anita Horvat v teku na 800 metrov pritekla v polfinale evropskega prvenstva v atletiki v Rimu.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Kandidati za sedeže v Evropskem parlamentu imajo le še 11 ur časa nagovarjati volilke in volilce, naj v nedeljo prav njim oddajo svoj glas. Opolnoči se bo namreč začel volilni molk. Predčasnega glasovanja, ki se je končalo včeraj, se je udeležilo 3,7 odstotka volilnih upravičencev. Pred petimi leti je bila volilna udeležba 1,9-odstotna. Druge teme: - Uspešni pozivi ukrajinskega predsednika Zelenskega Zahodu, naj okrepi vojaško pomoč. - Gospodarstvo predlaga vladi, naj zakonsko uredi pogoje za izredne razmere. - Slovenski odbojkarji prvič v zgodovini premagali Brazilijo.
Vlada se mudi na obisku v Posavju. Med drugim so položili temeljni kamen za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Ministrska ekipa v prostorih krške jedrske elektrarne ravnokar začenja redno sejo, na kateri naj bi potrdili tudi izhodišča za financiranje gradnje najemnih stanovanj v višini do 100 milijonov evrov letno. Druge teme: - Pred nedeljskimi volitvami danes zadnji dan predčasnega glasovanja. Nizozemci kot prvi v Uniji na voliščih. - Izraelske bombe nad šolo Združenih narodov v Gazi, najmanj 40 mrtvih. - Invazivna modra rakovica vse večja težava tudi v našem morju.
Državni zbor je sinoči ob obstrukciji opozicije podprl sklep vlade o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Izredna seja je potekala v znamenju zapletov in medsebojnih obtoževanj o zlorabi postopkov. Opozicija je predsednici državnega zbora očitala kršitev poslovnika. Ali bodo uporabili pravne poti za izpodbijanje priznanja, še ni jasno. Druge teme: - V preteklih 24-tih urah v osrednji Gazi ubitih najmanj 75 ljudi. - Prejšnji mesec pri nas rekordno nizka brezposelnost. - Nova zmaga slovenskih odbojkarjev v ligi narodov.
Začelo se je predčasno glasovanje pred evropskimi volitvami in posvetovalnimi referendumi. Volilni upravičenci bodo lahko svoj glas predčasno oddali še jutri in v četrtek, za to je po državi odprtih 97 volišč. Glasovati je mogoče med sedmo in 19-o uro. Nekaj drugih poudarkov: - Ekonomsko-socialni svet naj bi se po skoraj enem letu vnovič sešel konec meseca. - Na Upravni enoti Ljubljana začeli belo stavko. - Včerajšnji nalivi so največ težav povzročili na območju občin Radenci in Gornja Radgona.
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko bo obravnaval predlog vlade o priznanju neodvisnosti in suverenosti Palestine. Ob tem so v stranki SDS, ki je do predloga kritična, napovedali vložitev predloga za razpis posvetovalnega referenduma o tej temi. Uspeha predloga SDS ni pričakovati, bi pa za 30 dni odložili odločanje o vladnem predlogu priznanja, ki je sicer predvideno na jutrišnji izredni seji državnega zbora. Druge teme: - Egipt zavrnil izraelsko navzočnost na mejnem prehodu Rafa z Gazo. - Slovenija po produktivnosti še pod evropskim povprečjem, poudarili na globalnem forumu. - SDH mariborski občini ponudil predlog za skupno reševanje Mariborske livarne.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Kadrovska stiska v socialnovarstvenih zavodih močno vpliva na izvajanje dolgotrajne oskrbe pri nas. Ministrstvo za solidarno prihodnost je predstavilo predlog interventnega zakona, s katerim naj bi izboljšali kadrovske in delovne pogoje pri izvajalcih. Druge teme: - Inflacija prvič po septembru 2021 manj kot 3-odstotna - Biden odobril Ukrajini uporabo ameriškega orožja za omejene napade v Rusiji - Nalivi povzročili največ težav na Obali, močnejše nevihte lahko pričakujemo tudi v prihodnjih urah
Slovenija bi lahko priznala Palestino v tednu dni. Sklep o tem bo vlada, po napovedih, še danes poslala v državni zbor. Koalicija je naklonjena predlogu, NSi mu, kljub skepsi, ne bo nasprotovala. Druge teme: - Leto dni po napadu na sile KFOR-ja na Kosovu storilci nekaznovani - Nevladniki zahtevajo odstop koordinatorja projekta JEK 2 Danijela Levičarja - Prenova železniške postaje Jesenice se zaradi revizije zamika
Izraelske sile, ki so včeraj prodrle v središče Rafe na jugu Gaze, izvajajo silovite napade v mestu in njegovi okolici. Združeni narodi opozarjajo, da civilisti v Rafi, ki so morali zapustiti domove, nimajo dostopa do hrane, vode in drugih nujnih potrebščin ter da je ogroženih najmanj 600 tisoč otrok. V oddaji tudi: - Na sedežih Evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu obsežne policijske racije - Na Telekomu Slovenije in televiziji Nova24TV hišne preiskave - Borštnikov prstan letos igralcu Branku Šturbeju
Neodvisno Palestino bodo od danes priznavale še tri države, Norveška, Irska in Španija. Kot je pojasnil španski premier Pedro Sanchez, je neodvisna Palestina edina pot za dosego miru. Ostali poudarki oddaje: - Bo Evropska unija dovolila, da Ukrajina z njenim orožjem izvaja napade na rusko ozemlje? - Zanimanje nemških vlagateljev za Slovenijo se povečuje - Graditev južne blejske razbremenilne ceste začasno ustavljena.
Vrstijo se obsodbe izraelskega napada na begunsko taborišče v Rafi. Norveška, ki bo jutri z Irsko in Španijo priznala Palestino, je poudarila, da gre za kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Podobno je v Bruslju, kjer zasedajo zunanji ministri Unije, povedal visoki zunanjepolitični predstavnik povezave Josep Borrell. Kot pravi, je treba od Izraela zahtevati izvršitev odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu, naj takoj ustavi ofenzivo v Rafi. Predlagal je tudi obnovitev misije Unije za podporo na zdaj zaprtem mejnem prehodu Rafa med Gazo in Egiptom. V Bruselj se preselimo čez nekaj trenutkov. V oddaji tudi: - Srečanje voditeljev Južne Koreje, Kitajske in Japonske: denuklearizacija Severne Koreje v skupnem interesu - Slovenija na področju socialnega podjetništva pod evropskim povprečjem - Kmalu začetek prenove Šmarske ceste v Kopru. Cilj: ločitev tranzitnega in lokalnega prometa
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Neveljaven email naslov