Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapleteni arhitekt

10.11.2016

Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.

Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.

Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.

 

Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturahArahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.

Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Zapleteni arhitekt

10.11.2016

Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.

Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.

Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.

 

Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturahArahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.

Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.


01.02.2018

Samotarski orjak

Doživeli so vse stopnje razvoja sesalcev. Pred približno 60 milijoni let so bili še veliki kakor jazbec. Kasneje so dobili orjaško postavo. Veste za koga gre? Prisluhnite kaj so o tem samotarskem orjaku Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.


31.01.2018

O klasični glasbi

O vplivu glasbe na človekov razvoj govorijo že zgodovinski viri. Platon je na primer dejal, da bi lahko napovedal, kakšna družba bo nastala, če bi lahko odločal, kakšno glasbo bodo poslušali mladi. Sodobne raziskave pa so pokazale, da imajo različni žanri različen vpliv na ljudi, še posebno na najmlajše. Tako ljudske pesmi in preproste melodije spodbujajo razločno govorjenje, širijo besedišče in krepijo občutek ugodja in samozavesti, rock in rap pa lahko zaradi svoje strukture in ritma pri starejših otrocih pomagata ohraniti zbranost v kaotičnem, nepredvidljivem okolju. Največ raziskav pa je bilo narejenih o vplivih klasične glasbe. Rezultati so pokazali, da klasika spodbudno vpliva na boljšo prostorsko in časovno predstavo, na večjo ustvarjalnost, izboljša znanje matematike in razvija estetski čut. Povečuje še zmožnost izražanja čustev, izboljša verbalne in intelektualne sposobnosti, vpliva na socialne stike ter celo na povečanje sposobnosti za učenje tujih jezikov. Kako pa se ob poslušanje klasike počutijo najmlajši, je zanimalo Leo Ogrin.


30.01.2018

Zakaj se bojimo pajkov?

Zakaj se bojimo pajkov, so razmišljali drugošolci zi I. OŠ Žalec.


29.01.2018

Stopiti v prevelike čevlje

Otroška igra je polna domišljije in tudi posnemanja. Najmlajši se kdaj zabavajo tudi tako, da si pomerijo oblačila staršev. Ali da si na noge obujejo njihove velike čevlje in poskušajo hoditi. A šele ko nekoliko zrastejo, mladi ugotovijo, da izraz stopiti v prevelike čevlje pomeni tudi nekaj drugega. O tem smo se pogovarjali z učenci OŠ Staneta Žagarja Lipnica.


26.01.2018

Vzornik

Najstniki si velikokrat izbirajo svoje vzornike, po katerih se zgledujejo in jim želijo biti podobni. Marsikdo svojega vzornika najde tudi v učitelju - predvsem takšnem, ki je prijazen, zabaven, poleg pa kdaj pa kdaj pozabi tudi na domačo nalogo. Šolarji z OŠ Antona Ukmarja so Tadeji Bizilj povedali, kakšni učitelji so tudi njihovi vzorniki.


25.01.2018

Zaščitniška teritorialka

Res je ljubka, a naj vas ne zavede niti to, niti njena navidezna zmedenost. Surikata spada med zveri in plenilce. Je zelo zaščitniška teritorialka, ki odlično koplje in najraje živi v rovih, ki ga je izkopala druga žival, kot je na primer talna veverica. Rovi z razširjenimi prostori lahko segajo tudi več kot šest metrov globoko. In do kam seže naše znanje o njej? Liana Buršič je spraševala učence 3.B razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinjo in vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin.


24.01.2018

O lažeh

O lažeh z drugošolci iz 1. OŠ Žalec.


23.01.2018

Če bi Zemlja bila oseba

Kakšna bi bila Zemlja, če bi bila oseba so razmišljali tretješolci iz OŠ Bežigrad.


22.01.2018

Zajemati življenje z veliko žlico

V Frazeološkem slovarju Janeza Kebra je frazem zajemati življenje z veliko žlico opisan kot zelo intenzivno živeti. Se imeti dobro in obilno. Kako pa ga razumejo učenci s Prve OŠ Žalec?


19.01.2018

Igre na snegu

Ta teden so snežinke pomalem pobelile večino naših krajev in otroci so že začeli razmišljali o tem, kako bodo spet uživali v igrah na snegu. Tudi nižje temperature kažejo na to, da bo morda zima v prihodnjih dneh le pokazala prave zobe. In če še nimate ideje, kaj vse se da na snegu početi, boste v naslednjih minutah dobili nekaj koristih nasvetov. Tadeji Bizilj so drugošolci z ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča podali kar nekaj zamisli, kako se zabavati na snegu.


18.01.2018

PIkčasti dirkač

Čeprav ga sokol selec s svojimi skoraj 400 km/h gladko premaga v sprintu, pa je gepard oziroma čita, še vedno najhitrejši sesalec na tleh. Ki recimo najhitrejšega človeka na svetu Usaina Bolta, ki lahko teče s hitrostjo 45 km/h, prekaša s svojimi tudi do 120 km/h. Še dobro, da pojenja tekma v nečimrnosti, vsaj upamo, da je tako, kajti velika grožnja gepardu v prejšnjem stoletju je bilo množično povpraševanje po njegovem kožuhu za izdelovanje ženskih plaščev. Izdelajmo si raje spoštljiv odnos do vsega, kar na obdaja in prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tem pikčastem dirkaču, povedali učenci 3.B razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.


17.01.2018

O denarju

Zakaj smo ljudje izumili denar in kako bi bil videti svet brez njega, so razmišljali tretješolci iz OŠ Bežigrad Ljubljana.


16.01.2018

O človekovih pravicah/djo

S tretješolci iz OŠ Bežigrad Ljubljana.


15.01.2018

Imeti dela čez glavo

Odrasli imamo večkrat občutek, da imamo dela čez glavo – služba, družina, gospodinjska opravila in veliko drugih obveznosti ima vsak izmed nas, odraslih … Kako je z mladimi, so nam povedali učenci OŠ Maksa Durjave iz Maribora.


12.01.2018

Pravljični svet

Pravljice, pa naj bodo žalostne, poučne, zabavne ali strašljive, so neizčrpen vrelec življenjskih modrosti in resnic. Popeljejo nas v svet čudežnih junakov in skrivnostnih bitij, z malo domišljije pa v njih tudi sami lahko postanemo prav vse – pogumni vitezi, neustrašni kraljeviči ali pa čudovite princeske. V pravljični svet je z otroki iz skupine Ptički iz Vrtca pod Gradom vstopila Tadeja Bizilj.


10.01.2018

Človekove pravice

Kaj so to človekove pravice, so razmišljali tretješolci iz OŠ Bežigrad Ljubljana.


08.01.2018

Ko se nekaj vleče kot ponedeljek

Drugi ponedeljek v januarju, prvi dan v novem delovnem tednu, najbrž pa ni naključje, da večkrat rečemo, da se nekaj vleče kot ponedeljek … O tem tudi v ponedeljkovi rubriki Dobro jutro, otroci učenci iz OŠ Maksa Durjave.


05.01.2018

Zimska oblačila

Če nismo ravno ljubitelji zime, se nam v debeli jakni, kapi, šalu in rokavicah pogosto toži po lahkih poletnih oblačilih. A obenem ne smemo dovoliti, da bi nas nizke temperature in slabe vremenske razmere omejile na preživljanja prostega časa le v notranjih prostorih. Zimskega vremena ne moremo spremeniti, lahko pa se mu prilagodimo. To dobro vedo tudi drugošolci z ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča, ki se v teh dneh toplo oblečejo. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


03.01.2018

Zakaj praznujemo novo leto?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


03.01.2018

Dober prijatelj

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


Stran 33 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov