Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapleteni arhitekt

10.11.2016

Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.

Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.

Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.

 

Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturahArahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.

Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Zapleteni arhitekt

10.11.2016

Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.

Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.

Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.

 

Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturahArahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.

Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.


02.02.2018

Na obisku v muzeju

Ste že bili kdaj v muzeju? Kaj ste tam videli? Je bilo zanimivo? Tadeja Bizilj se je tokrat z učenci 4.a razreda ljubljanske Osnovne šole Trnovo odpravila na sprehod po muzeju.


01.01.2018

Ali držite besedo?

Mogoče si je tudi kdo od vas ob koncu leta zadal kakšno nalogo ali obljubo za leto 2018. Pri tem je seveda pomembno, da držite svojo besedo, nas bodo spomnili učenci iz mariborske Osnovne šole Maksa Durjave.


29.12.2017

Praznovanja

Konec leta je praznikov in razlogov za praznovanja veliko, a tudi čez leto je marsikateri dan prav poseben. Drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča imajo praznovanja radi - kaj vse praznujejo in kako, so povedali Tadeji Bizilj.


25.12.2017

Zlata duša

Z božičem povezujemo veliko stvari – družino, ljubezen, darila, božično pojedino, proste dni, sneg, pa tudi dobroto. Kakšne barve je slednja – torej dobrota?  Učenci iz mariborske Osnovne šole Maksa Durjave jo bodo v jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci povezali z zlato barvo. Saj veste, ko kdaj za koga pravimo, da ima zlato dušo, ali pa nekomu hvaležno rečemo: "Joj, kako si zlat!"


22.12.2017

Decembrsko okraševanje

Mesec december je poln prazničnega razpoloženja in praznični duh je pred začetkom prihajajočih počitnic zajel tudi osnovnošolce po vsej Sloveniji. Praznično obarvane bodo zato tudi naše jutrišnje mladinske oddaje na Prvem – pekli bomo piškote z najmlajšimi, razmišljali o dobrodelnosti, okraševali domove in izdelovali čisto svoja unikatna darilca iz plodov narave. Vse to jutri med osmo in pol enajsto, zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj o decembrskem okraševanju povedali drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.


21.12.2017

Mogočna gorjanka

Če za iztočnico uporabim naslov filma - King Kong - boste takoj vedeli o kateri živali bo danes govora v Živalskem kraljestvu oddaje Dobro jutro, otroci. Gorske gorile so ene najbolj ogroženih bitij na našem planetu. Komaj dobrih 700 jih lahko še naštejemo. Živijo samo v treh afriških državah – Ugandi, Ruandi in Kongu. Ker so tako ogrožene je dostop do njih omejen in možen le s posebnim dovoljenjem Združenja za divje živali Ugande. In kaj so Liani Buršič o tej mogočni gorjanki povedali učenci 3.B razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč – Lovro, Mohor, Mark, Anjali in Tinkara ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite posnetku.


20.12.2017

Najljubši pisatelj/ica?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


18.12.2017

Obesiti na klin

S čim se ukvarjate v svojem prostem času? In koliko dolgo vztrajate pri tem? Ste mogoče med tistimi, ki se zaradi hitrega načina življenja in velike izbire hitro česa lotite, nato pa kmalu opustite svoje zanimanje, obesite to dejavnost na klin? O tem, kaj mladi najraje obesijo na klin, pa v oddaji Dobro jutro, otroci.


15.12.2017

Zima, zima bela ...

Še en teden loči osnovnošolce do božično-novoletnih praznikov in počitnic. Večina že razmišlja o njih in upa, da jim bo zima do takrat natrosila še kakšno snežinko, saj bodo počitnice tako gotovo dosti bolj pestre in zabavne. Tadeji Bizilj so petošolci iz mariborske Osnovne šole Maksa Durjave povedali, da imajo ta letni čas kar radi, obenem pa so polni zamisli, kako bi lahko zimo še izboljšali … Prisluhnimo jim …


14.12.2017

Ovca

V Sloveniji imamo nekaj avtohtonih pasem domačih ovac, največje črede te drobnice pa imajo na Kitajskem, v Avstraliji in Indiji. Ljudje ovce gojijo zaradi mleka in mesa, cenjene pa so tudi zaradi svoje volne. Marsikdo v mrzlih zimskih dneh prisega prav na volnene izdelke. Da ti niso le naravne barve, jih velikokrat obarvamo z barvami, za kar je najprimernejša bela volna. Zaradi tega je človek v procesu udomačevanja te živali izbiral živali glede na barvo volne. Čeprav danes prevladujejo bele ovce, pa narava vsake toliko časa postreže tudi s temnejšo oz. črno ovco. O ovcah smo se pogovarjali z učenci OŠ Dob in biologinjo Ireno Furlan iz ljubljanskega živalskega vrta.


13.12.2017

Katera so pravljična števila?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


12.12.2017

O butalcih

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


11.12.2017

Kdaj si skočimo v lase?

Če imaš prijatelja ob sebi, ni nobena pot predolga, pravi japonski pregovor. In čeprav to vemo, se včasih med ljudmi zgodijo tudi nesoglasja, prepiri. Tudi v šoli si kdaj učenci skočijo v lase… O tem učenci z OŠ Mengeš.


08.12.2017

Kakšna glasba je všeč petošolcem iz Maribora?

Glasba nas lahko sprosti in pomiri, lahko nam da energijo, pričara nasmeh na obraz, marsikoga ob njej zasrbijo pete in se z veseljem preizkusi tudi v vlogi plesalca. V naši jutrišji mladinski oddaji Hudo! bo imela glasba glavno besedo – gosta bosta mlada pevca, brata Rok in Anej Piletič, člana pop dua BQL. Mladi novinarji iz vse Slovenije jima bodo v studiu zastavili najrazličnejša vprašanja, v živo bosta tudi zapela in pripravila nagradno igro za vse mlade poslušalce. Vse to torej jutri pet čez deveto na prvem – tokrat ne le v avdio, temveč tudi v video prenosu na MMC, 4D in Facebook live, zdajle pa prisluhnimo, kako o glasbi razmišljajo petošolci Jure, Stanislav, Link, Vid, Iva in Anže z Osnovne šole Maksa Durjave Maribor. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


06.12.2017

Otroštvo

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


05.12.2017

Kaj dela DJ?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


04.12.2017

Vstati z levo nogo

Kdaj že zjutraj vemo, kakšen dan bo: smo dobre volje in v veselem pričakovanju dnevnega dogajanja ali pa že navsezgodaj slabe in sitne volje. Mogoče je razlog težek dan, ki je pred nami, mogoče slabo počutje, nekateri bi stavili na luno, naši sogovorniki z OŠ Vojke Šmuc iz Izole pa bi rekli, da ste pač vstali z levo nogo.


30.11.2017

Zajedalska brenčačka

Tako nadležne in tako kradljive, da o teh sicer zelo zanimivih žuželkah, otroci niso imeli povedati nič kaj dobrega. Zanimivega pa. Prisluhnimo kaj je o muhah Liana Buršič spraševala učence 3. C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja ter Petro Hrovatin, vodnico in biologinjo v ZOO-ju.


28.11.2017

Zakaj pada sneg?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


28.11.2017

Kako napovedujejo vreme?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


Stran 34 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov