Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Pomlad povezujemo tudi z ljubeznijo, zato bomo na prvi pomladni dan govorili o tem, kaj pomeni biti v oblakih. O tem so govorili učenci iz Žalca in Šentjurja, strokovno razlago pa nam je dal nevrolog dr. Blaž Koritnik.
Skoraj vsi lahko v en glas zatrdimo, da imamo radi svojo družino. A kljub vsemu ima vsak od nas svoje posebnosti, svoj karakter, svoje »muhe« in kdaj pa kdaj tudi slab dan. In ko se vse to združi, lahko v družini pride tudi do prepirov. Kdo vse je del njihove družine in zakaj se z bratci in sestricami kdaj sprejo, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu.
Kameleon je eden izmed najzahtevnejših plazilcev, ko gre za njegovo gojenje v terariju. Pravijo, da je primeren le za izkušene terariste. Sicer pa za kameleone velja, da ujetništva ne prenašajo najbolje. Najbolj priljubljena vrsta je jemenski kameleon, ki je zelo plašen. Ko se prestraši ali se čuti ogroženega, se zvije v klobčič, potemni in hlini bolezen. Kaj pa so o tem iznajdljivem barvitežu Liani Buršič povedali učenci 3. C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja, pa prisluhnite v posnetku.
O samozavesti in kdaj jo potrebujejo, so razmišljali drugošolci iz OŠ Kolezija v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Veste, kdaj in kako so nastale prve šolske ocene? Pred tisoči leti je učitelj v šoli spraševal, na koncu pa v učenca vrgel toliko kamnov, kolikor si jih je učenec s svojim znanjem zaslužil. Vse je bilo prav, le da je bila najboljša ocena 1, najslabša pa 5. Torej je v učenca, ki ni pokazal prav nobenega znanja, vrgel 5 kamnov, v učenca z bleščečim znanjem pa 1 kamen. A kmalu so se starši uprli. Zakaj učitelj v učenca vrže en kamen, ko pa je vse znal? Predlagali so drugačen način ocenjevanja, in namesto kaznovanja so začeli z nagrajevanji. V primeru, da je učenec izkazal bleščeče znanje, je bil nagrajen s 5 bomboni, če pa ni ničesar znal – takrat je vseeno za spodbudo dobila en bombon. Tako je bilo včasih, kako pomembne so šolske ocene danes za njih, pa so Tadeji Bizilj povedali učenci Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke.
V našem četrtkovem živalskem kraljestvu pod okriljem oddaje Dobro jutro, otroci pa tokrat o kralju živali. Čeprav ima spoštovanja vreden naziv, mu v povprečju uspe le vsak peti napad, prav sleherni pa ga pošteno izčrpa. Njegov plen je navadno hitrejši, vztrajnejši in ga opazi, še preden ima priložnost napasti… V krdelu pa lovijo izključno levinje. Kaj so Liani Buršič o levu povedali učenci 3. L in M razreda OŠ Lavrica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju pa prisluhnite v posnetku.
Do leta 2020 bo menda že več kot 10 milijon samovozečih avtomobilov na cestah. Kako o brezpilotnih vozilih razmišljajo drugošolci iz OŠ Kolezija?
Kaj pomeni zadeti v polno, smo se pogovarjali z učenci OŠ Polhov Gradec in slovenistko Matejo Jemec Tomazin.
Lea Ogrin se je pogovarjala z otroci iz vrtca Vodmat o tem kdaj in zakaj moramo biti tiho.
Nasilje v družini, nasilje v šoli, nasilje na spletu – mladi iz Šenjurja pravijo temu STOP! »O nasilju je treba govoriti, saj ga bo tako posledično manj«. Tako razmišljajo in zato bodo v naši jutrišnji oddaji Hudo! raziskali, zakaj sploh prihaja do nasilja med osnovnošolci, kdo je kriv za to, kakšne so lahko posledice in kako lahko z mediacijo marsikateri prepir in nasilje ustavimo in celo izkoreninimo. Zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj o nasilju povedali treteješolci iz Osnovne šole Frana Malgaja Šentjur.
Šolska, zapestna, stenska, zadnja ura ... Pridevnikov, ki se vežejo z uro, je veliko, otroci in strokovnjakinja pa bodo razložili, kaj je to biološka ura ...
Koledarska pomlad traja od 21. marca do 21. junija, ampak pomladni znanilci so tu že prej. Otroci iz skupin Žogice in Sončki iz ljubljanskega vrtca Vodmat, vedo kako jo prepoznati. O pomladi so se pogovarjali z Leo Ogrin.
Če ste v zadnjih dneh pozorno poslušali vremensko napoved, potem ste se danes od doma zagotovo odpravili v družbi dežnika. Vse do dopoldneva bo ta sreda namreč deževna, kakšna ploha pa nas zna presenetiti tudi popoldan. Če boste takrat brez dežnika, pelerine ali kakšnega drugega pripomočka, ki nas zaščiti pred dežjem, potem pozorno prisluhnite nasvetom četrtošolcev iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana. Andreji Gradišar so povedali, kaj bi storili, da ne bi bili mokri, če bi jih presenetil dež.
Elvis Presley, kralj rock’n’rolla, kot so ga poimenovali mnogi, je preobrazil glasbeno sceno v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Moderniziral in prepletel je tradicionalne glasbene žanre kot so blues, country in bluegrass ter jih tako približal mlajši belski generaciji. Na današnji dan leta 1956 se je pojavil na glasbenih lestvicah s pesmijo Heartbreak Hotel in z njo prvič zasedel prva mesta lestvic. Lea Ogrin se je za današnjo rubriko Dobro jutro, otroci, pogovarjala o rock’n’roll-u s tretješolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.
Medtem ko se za polovico slovenskih osnovnošolcev in dijakov enotedenske šolske zimske počitnice počasi končujejo, se bodo za drugo polovico šele začele. Počitnice so čas, ko lahko za teden dni šolarji odložijo šolske učbenike in zvezke in se vsaj malo sprostijo. Med temi dnevi še bolj kot sicer oživijo smučišča, kjer previdnost zagotovo ni odveč. Za tiste, ki se ne odpravijo nikamor, je poskrbljeno za počitniško varstvo, ki ga med drugimi organizirajo zveze in društva prijateljev mladine. Mladinski centri podaljšajo delovni čas do poznih popoldanskih ur, za najmlajše pa pripravijo vsakodnevne aktivnosti. Da pa počitniški dnevi še prehitro minejo, so Tadeji Bizilj povedali osnovnošolci iz Osnovne šole Šenčur.
Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je edina vrsta svoje družine, Struthionidae, in svojega rodu, Struthio. Odlikujejo ga dolg vrat in noge ter sposobnost hitrega teka. Noji so največja danes živeča vrsta ptic. Znanstveno ime za noja izvira iz grške besede za »kameljega vrabca«, in sicer zaradi njegovega dolgega vratu. Noj ima v primerjavi z drugimi ptiči popolnoma drugačno zgradbo nog, ki mu omogočajo hiter pobeg pred nevarnostjo. Noge imajo močne mišice. Noj hodi s hitrostjo 4 km/h, v času parjenja ali v primeru nevarnosti pa teče s hitrostjo 30 km/h. V primeru neposredne življenjske nevarnosti lahko doseže tudi hitrost 70 km/h. Prisluhnite, kaj so o noju povedali učenci 3. L in M razreda OŠ Lavrica ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.
Dojemanje časa se razlikuje od kulture do kulture. V nekaterih kulturah je zamujanje čisto običajen, vsakodneven pojav, medtem ko samcata minuta zamude nekje drugje, pomeni zapravljen ugled. Zdi se, da ob ekvatorju ljudem teče čas bolj počasi, bolj kot pa se od njega oddaljujemo, bolj pomemben postaja ljudem koncept točnosti. William Shakespeare je zapisal: »Bolje tri ure prezgodaj, kot minuto prepozno!«, George Bernard Shaw pa je bil še bolj radikalen, ko je izjavil: »Bolje nikoli, kot pozno!«. Zakaj je torej pomembno, da so točni, so Lei Ogrin povedali tretješolci iz OŠ Brezovica pri Ljubljani.
Greste na pot do šole in službe peš, z avtomobilom ali mogoče s kolesom? Številna prevozna sredstva imajo kolesa, učenci iz OŠ Polhov Gradec in strokovnjakinja z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Mateja Jemec Tomazin pa bodo govorili o nekoliko drugačnem kolesu. Razložili vam bodo, kaj pomeni biti peto kolo.
Vsak učenec se danes pri nas skozi svoje osnovnošolsko izobraževanje spozna z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje večih jezikov dobro in koristno, čemu so namenjene mednarodne izmenjave med učenci in kaj o slovenščini pravita šolarja, ki sta prišla s Tajske in iz Albanije, boste slišali v jutrišnji oddaji Hudo!, ki jo skupaj z učenci iz Osnovne šole Šenčur pri Kranju pripravlja Tadeja Bizilj, zdaj pa prisluhnimo, kako o tujih jezikih razmišljajo šolarji iz Šenčurja.
Neveljaven email naslov