Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Nekoč so nevihtne oblake, ki so deželi grozili s točo, odganjali z glasnim zvonjenjem cerkvenih zvonov. To je bilo uspešno le, če so zvonovi zadoneli pravočasno. Danes nas na točo opozarjajo vremenoslovci in različne mobilne aplikacije, izraz »po toči zvoniti je prepozno« pa je ostal … O tem z učenci OŠ Poljane iz Ljubljane.
Nekatere stvari nas naučijo starši, drugih se naučimo v šoli, ampak en kup stvari se pa naučimo, kar tako, sproti. Ko je Lea Ogrin vprašala drugošolce iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica kaj dela odvetnik, so se najprej popraskali po glavi, potem pa so počasi začeli razmišljati, kje so to besedo že slišali…
Mesec september je skoraj pri koncu in šolarji so zdaj že dobro zakorakali v novo šolsko leto. Datumi prvih kontrolnih nalog so že postavljeni, prva spraševanja in pridobivanja novih ocen pa pred vrati. Zato je za večino od njih petek, zadnji dan pouka v tednu, zopet najljubši dan :). Kako preživijo konec tedna, ko lahko šolske obveznosti postavijo vsaj za nekaj časa v kot, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz 5. a in 5. b razreda II. Osnovne šole Celje.
Čemu so se najbolj nasmejali učenci drugega razreda OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica?
Ker znamo ljudje tako dobro načrtovati, komunicirati in ker si znamo in želimo pomagati med sabo, smo kot vrsta precej uspešni, bi rekel človek. :) Drugošolci iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica verjamejo, da je treba šibkejšim pomagati, se postaviti za njih, kadar tega ne zmorejo sami. Kdaj so krili hrbet drugim in kdaj so hrbet krili njim, so povedali Lei Ogrin.
Kdaj smo tekmovalni in zakaj so razmišljali drugošolci iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica.
Ne le sodelovanje in pogovor, človeške odnose na žalost krojijo tudi nesoglasja in spori. Kaj je jabolko spora pri mladih?
Telesna aktivnost sprošča, povečuje sposobnost koncentracije, spodbuja kreativnost in sposobnost pomnjenja ter ugodno vpliva na boljše soočanje z vsakodnevnimi problemi. Tudi v jutrišnji mladinski oddaji Hudo! bo šport na prvem mestu – in to ne katerikoli, temveč trenutno najbolj popularen šport v Sloveniji – košarka. Ne zamudite torej pogovora z mladimi uspešnimi košarkarji, zdajle pa prisluhnimo, s katerimi športi se ukvarjajo petošolci Nataša, Oskar, Jan, Maja, Veronika in Franko iz II. Osnovne šole Celje. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar pa to drži le do neke mere. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja. Zaradi svoje velikosti, serijske monogamije in zvestobe gnezdu, ki so si ga izbrale, pa je mitološki in kulturni pomen štorkelj zelo velik. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o teh »prinašalkah otrok« Liani Buršič povedali učenci 3.A in C razreda OŠ Oskarja Kovačiča iz Ljubljane ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v našem največjem ZOO-ju.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Brez truda, brez vloženega dela ali prizadevanja ne moremo pričakovati uspeha. Dokaz za to so tudi naši košarkarji, dosti starejša kot njihov uspeh pa je stara ljudska modrost: brez muje se še čevelj ne obuje. O tem učenci I. Osnovne šole Žalec.
Uporaba računalnika je postala nepogrešljiva pri našem vsakdanjem delu. Vedno pogosteje se ob tej elektronski napravi znajdejo tudi najmlajši, za katere je računalnik pogosto vir učenja in zabave. Za kaj vse uporabljajo računalnik sami, so Tadeji Bizilj povedali drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.
V tokratnem Živalskem kraljestvu oddaje Dobro jutro, otroci vam predstavljamo ježa. Pri nas je najbolj razširjen beloprsi jež, velik okoli 30 centimetrov. Spomladi, po prezimovanju, tehta manj kot kilogram, ko se pa jeseni pripravlja na zimo, pa doseže tudi kakšna dva kilograma. Ta miroljubni bodičar se, ko je ogrožen, ne umakne ampak samo zvije v klobčič. Zaradi tega in tudi njihove počasnosti pa so ježi med najbolj pogosto povoženimi živalmi na cestah. In kaj so o ježu Liani Buršič povedali učenci in učenke 3. A in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji.
Ljudje si že od nekdaj pomagamo razumeti svet s pomočjo mitoloških zgodb. Čeprav mite in legende na prvo žogo povezujemo s starodavnimi kulturami in jih postavljamo nekam na začetek človeške zgodovine, se zgodbe, ki so strukturirane iz elementov t.i. monomita, rojevajo še danes. Univerzale principe, ki jim mora slediti junak, je možno najti v vseh starodavnih in sodobnih mitih. Najbolj znano delo narejeno po sosledju, ki ga je primerjalni religiolog Joseph Cambell poimenoval – Junakovo potovanje, je saga Vojna zvezd. Ker miti vedno nagovarjajo naša notranja hrepenenja, niso nikdar stvar preteklosti. O mitih in legendah so razmišljali tudi drugošolci iz OŠ Kolezija v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Ljudje si že od nekdaj pomagamo razumeti svet s pomočjo mitoloških zgodb. Čeprav mite in legende na prvo žogo povezujemo s starodavnimi kulturami in jih postavljamo nekam na začetek človeške zgodovine, se zgodbe, ki so strukturirane iz elementov t.i. monomita, rojevajo še danes. Univerzale principe, ki jim mora slediti junak, je možno najti v vseh starodavnih in sodobnih mitih. Najbolj znano delo narejeno po sosledju, ki ga je primerjalni religiolog Joseph Cambell poimenoval – Junakovo potovanje, je saga Vojna zvezd. Ker miti vedno nagovarjajo naša notranja hrepenenja, niso nikdar stvar preteklosti. O mitih in legendah so razmišljali tudi drugošolci iz OŠ Kolezija v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Da ne smemo obupati takoj, da moramo vztrajati in ne odnehati ob prvi oviri ali ob prvem slabšem rezultatu, nas opominja rek “Slab začetek, dober konec”. Slabo lahko začnemo povsod – v službi, na tekmi, pri interesnih dejavnostih, različnih opravilih in seveda tudi v šoli.
Danes bomo odpotovali v svet filma. Marsikdo se z lahkoto vživi v vloge glavnih filmskih junakov in tako za dobro uro in pol postane pogumni in neustrašni kralj, nepremagljivi vitez ali pa čarovnik z nadnaravno močjo. Kakšno vlogo bi sami najraje odigrali so Tadeji Bizilj povedali šestošolci Ana, Taja, Matija in Miha z ljubljanske Osnovne šole Poljane.
Tudi v tem šolskem letu bomo ob četrtkih v oddajah Dobro jutro, otroci spoznavali živalsko kraljestvo. Začenjamo pa, ker še nikakor ne moremo pozabiti morja, z živahnim nosečnikom. Ja, prav ste slišali. Morski konjički so ena najbolj nenavadnih vrst rib, ki so nekaj posebnega tako zaradi svoje neobičajne oblike, kot tudi zaradi zanimivega načina razmnoževanja. Njihovo znanstveno ime je zloženo iz dveh besed, ki označujeta telesno obliko – Hippocampus, kar pomeni konj-gosenica. Več pa boste izvedeli v posnetku. Prisluhnite kaj so o morskem konjičku Liani Buršič povedali učenci 3. A in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča in biologinja Petra Hrovatin, vodnica v našem največjem ZOO-ju.
Neveljaven email naslov