Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


27.11.2017

Natančen kot ura

Kaj pomeni, da smo točni kot švicarska ura ali natančni kot ura? O tem so se razgovorili učenci iz OŠ Mengeš.


23.11.2017

Filmske vloge

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


22.11.2017

Najljubše pravljično bitje

Katere so najljubše pravljične živali drugošolcev iz OŠ Prule v Ljubljani?


22.11.2017

Troli

O takih in drugačnih trolih z drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane.


21.11.2017

Kako bi predstavili Zemljo nezemljanom?

Kako bi predstavili Zemljo nezemljanom četrošolci iz OŠ Prežihovega Voranca v Ljubljani?


20.11.2017

Na jeziku med, v srcu led

Na žalost kdaj pa kdaj naletimo tudi na koga, ki nima dobrih namenov, pa čeprav je prijazen. Dvoličneži, hinavci, hudobneži in še kakšen izraz bi se našel za te ljudi, ki imajo na jeziku med, v srcu led …


19.12.2017

Najzahtevnejši poklic

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


16.11.2017

Prinašalka sreče

Ker vse nimajo pik, je ustreznejše ime zanje polonica. Ta simpatični hrošč, pri nas znan kot pikapolonica je znan predvsem kot prinašalec sreče in odnašalec listnih uši. Liano Buršič pa je zanimalo po čem to ljubko žuželko poznajo učenci 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja ter Petra Hrovatin, vodnica in biologinja v ZOO-ju


17.11.2017

S čim otroci razjezijo svoje starše?

Otroci dobro vedo, da morajo svoje starše upoštevati in ubogati, a vseeno se kdaj pa kdaj zgodi tudi, da preslišijo njihova navodila in prošnje. S čim vse starše spravijo v slabo volje in kako potem z malo truda in dobre volje vse skupaj popravijo, so Tadeji Bizilj povedali drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.


13.11.2017

Dihati za ovratnik

O tem, kaj pomeni, da nam nekdo piha za ovratnik in kaj ob tem občutimo, smo se pogovarjali z učenci OŠ Mengeš.


10.11.2017

S kolesom okoli sveta

V tem tednu je ekipa Programa za mlade našega Prvega programa začela z novo sezono novinarskih delavnic Radia Hudo! po osnovnih šolah po vsej Sloveniji. Mladi novinarji iz Osnovne šole Mengeš bodo v prvi oddaji govorili o kolesarstvu – pred mikrofon so med drugim povabili najboljšo amatersko kolesarko Slovenije in mladega Tomaža Humarja, ki je s kolesom obkrožil svet. Za vas so pripravili tudi dobro glasbo in nagradne igre – vse to jutri po deveti v oddaji Hudo! torej … Zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj povedali najmlajši iz Mengša o tem, kaj bi sami vzeli na pot okoli sveta s kolesom in česa bi se na tej poti najbolj veselili in česa najbolj bali.


09.11.2017

Plodna nadležnica

Ne le poleti, ko je obilje sadnih dobrot, tudi v tem času, ko se mošt spreminja v vino praznujejo najmanjše med muhami – mušice. Sladkobne vonje in okuse naravnost obožujejo, o tem kaj vemo o njih, koliko jih sploh poznamo, čeprav so nam domače pa je Liana Buršič spraševala učence 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin.


08.11.2017

Tetovaže

O tetovažah so spregovorili drugošolci iz OŠ Poljane Ljubljana.


07.11.2017

Le ena fotografija

Če bi lahko posneli le fotografijo, kaj bi slikali? Razmišljali so drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana.


06.11.2017

Pasti v vodo

Če ste med tistimi, ki jim je v vodo že padla kakšna pomembna stvar – na primer mobilni telefon -, vam ne bomo dajali nasvetov, kako rešiti svojo najljubšo igračo, temveč vas bomo spomnili na to, da tudi naš jezik pozna izraz: pasti v vodo.


04.12.2017

Vstati z levo nogo

Kdaj že zjutraj vemo, kakšen dan bo: smo dobre volje in v veselem pričakovanju dnevnega dogajanja ali pa že navsezgodaj slabe in sitne volje. Mogoče je razlog težek dan, ki je pred nami, mogoče slabo počutje, nekateri bi stavili na luno, učenci OŠ Vojke Šmuc iz Izole pa bi rekli, da ste pač vstali z levo nogo.


03.11.2017

Bermudski trikotnik

Bermudski trikotnik, ki se razteza med Miamijem na Floridi, San Juanom v Portoriku in otokom Bermuda, pokriva okoli 1,3 milijona kvadratnih kilometrov morja. Celo drugošolci vedo, da naj bi tam brez jasnega razloga tonile ladje in padala letala. Z nadnaravnimi pojavi ta predel povezujejo od leta 1921, ko so našli nasedlo petjamborico. Kapitanov dnevnik in navigacijska oprema sta izginila, prav tako vsi osebni predmeti mornarjev in dva rešilna čolna. Posadke niso nikoli našli. So pa nastale mnoge teorije o zakletem trikotniku. Lei Ogrin so učenci 2.b razreda OŠ Poljane Ljubljana razložili kaj je Bermudski trikotnik in kako bi ga prečkali.


03.11.2017

Na vrhu sveta

Današnji dan poskusite začeti na vrhu. Tja se pride na različne načine, so Lei Ogrin povedali drugošolci iz OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana. Vprašala jih je, kdaj se počutijo, kot da so na vrhu sveta.


03.11.2017

Kaj delajo starši?

Šolarji v tem tednu uživajo na brezskrbnih počitnicah in tudi številni starši so si vzeli proste dni, da lahko preživijo kar čim več časa s svojimi otroki. Idej za kratkočasenje in druženje v teh dneh zagotovo ne zmanjka, tudi jesenski plodovi ponujajo številne možnosti, kako ustvariti kaj zanimivega, se naučiti česa novega in tako kar čim bolje izkoristiti počitniške dni. Kaj najraje delajo njihovi starši in kaj sami najraje počnejo v njihovi družbi, so drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča povedali Tadeji Bizilj.


02.11.2017

Plazilski starosta

Želve so s svojo telesno zgradbo in dolgo življenjsko dobro res izjemna bitja. Na Zemlji so že od časa dinozavrov in od takrat se niso kaj bistveno spremenile. So ena najstarejših skupin plazilcev, starejša od kač in kuščarjev. O njihovih značilnostih pa tokrat prav poznavalsko učenci 4. razredov ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin. Prisluhnite kaj so tokrat povedali Liani Buršič


Stran 35 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov