Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


06.06.2018

Sladice

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


04.06.2018

Okostnjak iz omare

V jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci nas čaka besedna zveza iz publicističnega sveta, ki pa jo učenci z Osnovne šole Dobravlje dobro poznajo. In tudi vsi ostali, še posebej v tem politično intenzivnem obdobju … Kaj je okostnjak iz omare, čemu služi in ali mora priti na plano?


01.06.2018

Igre zunaj

Mesec junij je tu, pomladni dnevi postajajo vse toplejši in daljši in priložnosti za druženje zunaj na zraku je vedno več. Petošolci Juš, Natalija, Laura, Uroš, Timon in Marcel iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj pravijo, da v teh toplih dneh po pouku in ob vikendih telefone pustijo doma na polici, tudi računalnik in vse ostale elektronske naprave ostanejo kar ugasnjene, sami pa najbolj uživajo v igrah in druženju s prijatelji. Kaj vse počnejo, so povedali Tadeji Bizilj.


31.05.2018

Lakotna prilagodljivka

Že dolgo niso več redkost na naših rekah, še posebno na Ljubljanici. Ta je očitno dovolj počasi tekoča, mirne vode imajo namreč nadvse rade, da jo čedalje uspešneje poseljujejo. Vodna podgana, kot jo tudi kličejo, namreč ni naše gore list, saj so jo k nam in tudi drugam v Evropo iz Južne Amerike zanesle podjetniške ambicije rejcev za kožuhe, ki so ustanavljali gojitvene farme. Kadar ne plava in morda použije tudi kakšnega rakca, polžka ali ko spi v rovu, ki ga izkoplje na obrežju reke ali si ga prisvoji od druge živali, je precej lačna in neizbirčna vegetarijanka. Njen želodec terja obilico vodnih, obvodnih, močvirskih rastlin, menda zaužije kar četrtino svoje teže na dan. Jo prepoznate? Liani Buršič so o njej pripovedovali učenci tretjih razredov štajerske OŠ Anice Černejeve Makole in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.


29.05.2018

Je bolje živeti v hiši ali stanovanju?

2. r OŠ Poljane Ljubljana


28.05.2018

Sizifovo delo

Mladi iz Škofje Loke so spregovorili o tem, kdo je bil Sizif, kaj je Sizifovo delo in kaj je zanje neuresničljivo, utrudljivo in neuspešno delo …


25.05.2018

Lepo je biti otrok

Otroci imajo svoje pravice pa tudi svoje dolžnosti. Ubogati morajo starše, se pridno pripravljati na šolo in redno delati domače naloge. Tudi doma je dobro, da so aktivni pri vseh opravilih, ki so povezani z družinskim življenjem. A kljub vsem dolžnostim, ki jih imajo, učenci Timon, Laura, Marcel, Juš, Natalija in Uroš iz 5.a in 5.b razreda Osnovne šole Matije Čopa Kranj pravijo, da je lepo biti otrok in da se prav nič ne veselijo odrasti. Zakaj, so povedali Tadeji Bizilj.


23.05.2018

Kako je nastalo sonce?

2. razred OŠ Poljane Ljubljana


22.05.2018

Kako so nastale zvezde?

2. r OŠ Poljane Ljubljana


21.05.2018

Druga stran medalje

Ste se že kdaj zalotili, da ste si prehitro ustvarili mnenje, da vas je zavedel prvi vtis? Da ste videli le eno stran medalje? Da ste o neki stvari vedeli premalo, da bi lahko videli vso situacijo? O tem frazemu so se razgovorili učenci OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka.


18.05.2018

Astronomija

Že od nekdaj so stara ljudstva gledala v nočno nebo. Na nebu so prepoznali podobe živali in mitološke junake. Poleg poimenovanj za zvezde in planete so si z legendami razlagali tudi njihov nastanek. Kakšna je legenda o nastanku vesolja, kaj vse je v naši galaksiji, kaj mladi vedo o velikem poku in črni luknji – o vsem tem bomo govorili v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! po deveti, zdaj pa prisluhnimo, kako dobro poznajo vesolje in kako pogosto se zazrejo v nebo petošolci Natalija, Laura, Marcel, Uroš, Timon in Juš iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


17.05.2018

Čokati opraševalec

Čokat, poraščen, divje nravi in pomemben opraševalec. Zveni kot zanimiva družba? Veste kdo je naš današnji živalski sopotnik? O njem je Liana Buršič spraševala učence tretjih razredov OŠ Anice Černejeve Makole in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju, Petro Hrovatin.


16.05.2018

O goznem bontonu

2. razred OŠ Poljane Ljubjana.


14.05.2018

Biti pod drobnogledom

Javne osebnosti, slavni ljudje in politiki so ves čas na očeh javnosti. Pri mladih pa se za to, da nekdo prejme več pozornosti od drugih, ponavadi uporablja nek drug izraz. O tem, kako je, ko si pod drobnogledom, smo se pogovarjali z učenci OŠ Franceta Bevka Ljubljana.


11.05.2018

Praznujemo rojstni dan

Danes lahko zaželimo vse najboljše 5.744 prebivalcem Slovenije, za katere je danes prav poseben dan. Na rojstnodnevni torti bodo namreč upihnili še eno svečko več. Kako svoj rojstni dan praznujejo Juš, Timon, Uroš, Marcel, Laura in Natalija iz 5.a in 5.b razreda Osnovne šole Matije Čopa Kranj, so povedali Tadeji Bizilj.


09.05.2018

Kaj dvigne razpoloženje?

3. r OŠ Bežigrad


08.05.2018

O letenju in vprašanjih za ptice

O letenju in vprašanjih za ptice, 3. r OŠ Bežigrad.


07.05.2018

Ogenj v strehi

O tem, kaj pomeni, da je ogenj v strehi, in kako rešiti tako napeto situacijo, ki vznemirja, razburja in jezi stanovalce, so govorili učenci OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka.


04.05.2018

Obleka naredi človeka

Vsaka generacija ljudi želi vsaj malo vplivati in spremeniti modo in tako pustiti svoj pečat v zgodovini. Kaj je danes za mlade moderno in koliko se podrejajo trenutnim modnim smernicam? Kako je z ličenjem v osnovni šoli, kakšne pričeske so dekletom in fantom všeč in kaj o modi pravijo učitelji in učiteljice? Je določen modni stil lahko tudi razlog za slabšo oceno v šoli? In ali rek »Obleka naredi človeka« še velja? O vsem tem se bomo pogovarjali v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! z mladimi iz Makol, zdaj pa prisluhnimo, kaj so o modi Tadeji Bizilj povedala dekleta iz tamkajšnje Osnovne šole Anice Černejeve.


30.04.2018

Uživati sadove svojega dela

Uživati sadove svojega dela po Frazeološkem slovarju pomeni porabljati, izkoriščati rezultate narejenega, doseženega … Kako to razumejo mladi?


Stran 29 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov