Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


20.09.2018

Kljunati rekorder

Je odličen ribič. Njegova stopala spominjajo na veslo. Je narodni simbol Romunije, po njem pa se imenuje tudi znano nemško podjetje, ki izdeluje pisarniški material. Že veste o kom so Liani Buršič razlagali učenci 4. razreda OŠ Anice Černejeve Makole in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin?


19.09.2018

Kaj je to dron?

Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni - ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.


18.09.2018

Sreča vsak dan

Pravijo, da se po jutru dan pozna. Ob 6h in 40 minut si zato vzemite 2 minuti časa, da prisluhnete nasvetom najmlajših. Kaj bi morali početi vsak dan, če želimo biti srečni, so Lei Ogrin razložili drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana.


17.09.2018

Ko nam poči film

V tokratni rubriki Dobro jutro, otroci smo govorili o tem, kaj pomeni, da nam poči film, in izvedeli, kako vzkipljivi so naši mladi sogovorniki.


14.09.2018

Pot v šolo

V nedeljo se začenja evropski teden mobilnosti, ki se bo končal naslednjo soboto z dnevom brez avtomobila. Promet je eden glavnih virov onesnaževanje zraka, vzrok podnebnih sprememb in številnih poškodb, zato moramo biti na cesti res previdni. Do cilja imamo na voljo veliko možnosti, z uporabo koles, skirojev in rolerjev pa ob tem, da nekam hitro pridemo, poskrbimo tudi za rekreacijo. Katero obliko prevoznih sredstev na poti v šolo uporabljajo tretješolci z OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane in kako pazijo na cesti, je zanimalo Tadejo Bizilj.


13.09.2018

Pametna izmuzljivka

So mehkužci, ki se najraje zadržujejo na koralnih grebenih. So med najinteligentnejšimi nevretenčarji in slovijo po spretnem, kamuflažnem izogibanju naravnim sovražnikom. Uganete, o kateri živali so Liani Buršič pripovedovali učenci 4. razreda OŠ Anice Černejeve Makole in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin?


12.09.2018

Kaj je to mrtvi kot?

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


11.09.2018

Zakaj postavijo ljudem kipe?

2. razred OŠ Prule Ljubljana


10.09.2018

Prebrati koga kot odprto knjigo

Učenci so v roke že prijeli šolske knjige, mi pa v našem ponedeljkovem raziskovanju slovenskega jezika poglejmo, kaj pomeni, če nekoga beremo kot odprto knjigo ...


07.09.2018

Dobro jutro!

Ura je 6.45, pravi čas, da na Prvem zaželimo dobro jutro tudi najmlajšim. Vsak dan med tednom se z novim šolskim letom zbujamo z njimi, slišimo njihova zanimiva razmišljanja o najrazličnejših stvareh in domišljijske odgovore, ki presenetijo tudi marsikaterega odraslega. Tretješolci iz ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca so Tadeji Bizilj povedali, kakšna so jutra, zdaj, ko se je spet začel pouk, pri njih doma – prisluhnimo jim.


06.09.2018

Morska kameleonka

Čeprav s precejšnjimi težavami, se da sipe tudi udomačiti. Kot hišni ljubljenčki nas precej spominjajo na mačke: veliko počivajo, lovijo gibajoči se plen in prosjačijo za hrano. Ne da se jih popolnoma ukrotiti in svoje lastnike prenašajo predvsem zaradi udobnega življenja. Za sipe je značilna tudi sipina kost. Ta je zgrajena iz kalcijevega karbonata in je porozna. Sipa lahko s spreminjanjem razmerja med plinom in tekočino v kosti uravnava svojo plovnost in se, če želi, lahko tudi potopi. Sipine kosti so se tradicionalno uporabljale kot kalup za ulivanje drobnega nakita. Danes pa jih bolj poznamo kot trd material za papige in druge ptice v kletkah; na katerih si ostrijo kljun, služijo pa jim tudi kot vir kalcija. Tokrat nam bodo o tej morski kameleonki pripovedovali učenci 4. razreda OŠ Anice Černejeve Makole in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, Petra Hrovatin. Avtorica oddaje je Liana Buršič


03.09.2018

Prvi šolski dan

Kako osnovnošolci pričakuejjo novo šolsko leto?


22.06.2018

Zadnji dan pouka

Danes je petek, 22. junij, dan, ki so ga zelo nestrpno čakali vsi šolarji. Medtem ko so se devetošolci že prejšnji teden poslovili od šolskih klopi, se danes šolsko leto končuje tudi za vse ostale, ki so bili uspešni. Kakšen bo današnji dan, kakšni so njihovi počitniški načrti in kako ter kje bi preživeli svoje sanjske počitnice, so Tadeji Bizilj povedali Ádel, Živa in Amelie iz Osnovne šole Šentvid. Tudi oddaja Dobro jutro, otroci gre z današnjim dnem na počitnice, saj si bodo mladi poslušalci med njimi zagotovo privoščili tudi kakšno urico ali dve jutranjega spanca več. Se slišimo zopet 3. septembra, ko bomo skupaj pozdravili novo šolsko leto in vas ob 6.45 zopet zbujali vsak dan med tednom z zanimivimi temami, razmišljanji in odgovori otrok na najrazličnejša vprašanja.


19.06.2018

Kaj bi vprašali 100-letnika?

3. razred OŠ Brezovica pri Ljubljani


18.06.2018

Ko se kamen odvali od srca

Devetošolci že uživajo v brezskrbnih počitnicah, pa tudi za vse ostale učence je to šolsko leto že pri koncu. Testov ni več, ocene so večinoma že zaključene. Marsikomu od mladih, pa tudi njihovim staršem, se je že odvalil kamen od srca. Več o tem izrazu pa učenci iz Osnovne šole Dobravlje.


15.06.2018

Letimo v vesolje

Še dva tedna ločita šolarje do konca letošnjega šolskega leta in večina od njih je z mislimi že na počitnicah. Domišljija petošolcev iz OŠ Matije Čopa iz Kranja sploh v tem že skorajda brezskrbnem času ne pozna meja. To so dokazali s svojimi odgovori, ko jih je Tadeja Bizilj povprašala, na kateri planet v našem osončju bi odpotovali in kaj bi tam počeli. Prisluhnimo, kaj so povedali …


13.06.2018

Možgani so mišica

3. r OŠ Brezovica pri Ljubljani


12.06.2018

Grozljivke

3.r OŠ Brezovica pri Ljubljani


11.06.2018

Hoditi komu v zelje

Spomladi smo velikokrat na vrtu, marsikaj je treba poskrbeti, da vrtnine ali drugi izdelki na njivah dobro rastejo. Če na našo obdelovalno površino slučajno pride nepovabljen gost, nismo najbolj navdušeni … V jezikovno obarvani ponedeljkovi rubriki smo to situacijo prenesli v jezik in z mladimi iz OŠ Dobravlje govorili o frazemu hoditi komu v zelje.


08.06.2018

Glasba

Glasba je množica zvokov, ujetih v vzorce. Danes glasbo srečujemo že na vsakem koraku. Mnogi jo poslušajo za sprostitev, tudi za razvedrilo ali preganjanje dolgčasa. Kakšno glasbo najraje poslušajo učenci iz OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, je zanimalo Tadejo Bizilj.


Stran 28 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov