Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.
Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.
Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.
Razmnoževanje volkov
Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.
Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice
Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.
Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Malavi, Mozambik, Zimbabve, Botsvana in Namibija so dežele črne celine, kjer se najraje zadržuje. Najraje ima zgodnja jutra, takrat je najbolj aktivna. Obožuje svežo travo, sadje, cvetlice, rada pije. Vodo. Ženi se tudi jeseni, in, ko pride naraščaj, samice, rodilje ostanejo ob svojih mamah. Za pomoč in podporo. Levov in leopardov se izogiba. Na daleč. Kdo je niala je zanimalo Liano Buršič, zato je o njej povprašala učence 3.razredov ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik ter biologinjo, vodnico v našem največjem ZOO-ju, Petro Hrovatin.
Najlepše je seveda, če se ljudje med seboj dobro razumemo in smo prijatelji, a ni vedno tako. S kom smo lahko tudi na bojni nogi. Kaj to pomeni in koliko se to dogaja mladim sogovornikom z OŠ Mengeš?
V tem tednu smo obeležili svetovni dan hrane, ob katerem se vsako leto znova zavemo, da imajo v nekaterih delih sveta hrane občutno premalo, medtem ko v drugih živijo ljudje v prevelikem izobilju. Vid, Ana Natali, Filip, Neža, Hana in Jakob iz OŠ Mengeš so Tadeji Bizilj povedali, da ima hrana pomembno mesto v njihovem življenju in da se zavedajo, da morajo z njo ravnati spoštljivo. Dan vedno začnejo z zajtrkom, prisluhnimo, kdo jim ga pripravi in kaj imajo najraje na krožniku.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Iskrenost in neposrednost sta vrednoti, ki pa lahko pri komu povzročita tudi prizadetost. Če je kakšna stvar izrečena impulzivno, v jezi in brez pomisleka, je lahko še huje, zato se je kdaj pač treba ugrizniti v jezik …
Dobra glasba nam lahko polepša dan. Lahko nas spravi v boljšo voljo, ob njej celo zaplešemo ali zapojemo. Že naš radijski program jo je poln – in preden bomo slišali naslednjo skladbo, prisluhnimo, kako o domačih in tujih melodijah razmišljajo šolarji iz Osnovne šole Maksa Durjave iz Maribora. Kakšna glasba gre najbolj v uho petošolcem Naji, Špeli, Nejcu, Tijanu in Timu, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Tehta manj kot zmerno napolnjen nakupovalni voziček. Seveda ga, kot niti vseh z naravnimi ritmi in naravo živečih bitij, ne boste srečali med nakupovanjem. Morda le, če boste zajemali izvirsko vodo ob kakšnem gozdnem obronku v ameriškem Texasu. Ali pa Mehiki. Ali celo med hribolazenjem po Andih. A le, če boste ostali na višini do 3200 metrov. Višje mu ne paše. On je jaguarundi. Veste zdaj kaj več? ;) Učenci tretjih razredov z ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica iz ZOO-ja Petra Hrovatin že;) Spraševala jih je Liana Buršič
Ko smo pred odločitvijo, je velikokrat dobro, da prej preverimo, kakšne možnosti imamo, preučimo vse dostopne podatke in nato sprejmemo odločitev. To velja tako za pomembne življenjske odločitve kot nakupe. O slednjih bodo govorili otroci z OŠ 8 talcev iz Logatca in Špela Šebenik v rubriki Dobro jutro, otroci …
Prvi mesec pouka v tem novem šolskem letu je že za šolarji in počasi se je že začelo tudi tisto pravo učenje. Naja, Nejc, Špela, Tijan in Tim z Osnovne šole Maksa Durjave Maribor pravijo, da se radi učijo, saj s tem postajajo pametnejši in vedo več stvari. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
No, v četrtkovih oddajah Dobro jutro, otroci, kjer vam predstavljamo raznolik svet živalskega kraljestva, smo vedno bolj ugankarsko skrivnostni. Tokrat vam ime živali povemo takoj, pa nas res zanima, koliko vas bo vedelo, za katero gre. Če o njej ne veste nič, vas bodo podučili učenci 3.A in B razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja v ZOO-ju Petra Hrovatin. Liano Buršič je zanimalo, kaj vedo o dikdiku. Ja, o dikdiku??
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Osnovnošolcem sicer izrazi, ki jih zasledimo v množičnih medijih, niso blizu. V tokratni ponedeljkovi jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci pa so učenci iz Logatca vseeno govorilu o enem izmed njih. Kaj pomeni obdobje debelih krav in njegovo nasprotje časi suhih krav?
Jesen je lep letni čas, poln različnih odtenkov rjavih, oranžnih, rdečih in rumenih barv, ki vabijo na jesenski sprehod. Nanj se radi podajo tudi petošolci z Osnovne šole Maksa Durjave iz Maribora – kaj vse vidijo in tudi nabirajo na sprehodu, so povedali Tadeji Bizilj.
Največja med svojimi, najtežja, z najbolj, no, diplomatsko rečeno – značilno intenzivnim vonjem, pa tudi tista, ki lahko spi v vodi brez skrbi. Pa ni riba;) Veste o kom so Liani Buršič pripovedovali učenci 3.B razreda ljubljanske OŠ Tone Čufar in biologinja, vodnica v ZOO_ju, Petra Hrovatin?
Ob pregovoru jabolko ne pade daleč od drevesa odrasli največkrat pomislimo na kaj negativnega. Mladi iz Logatca pa ga razumejo neobremenjeno …
Od 8. septembra do 8. oktobra se letos odvija projekt Nacionalni mesec skupnega branja, v želji, da bi prav vsi več brali in s tem poskrbeli za porast bralne pismenosti in bralne kulture. Kakovosten čas, ki ga ob branju preživimo drug z drugim, je namreč neprecenljiv. Kaj najraje berejo Tim, Tijan, Nejc, Špela in Naja z Osnovne šole Maksa Durjave Maribor, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov