Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Tuleči teritorialec

01.12.2016

Volk je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, ta najpogosteje šteje od 5 do 8 živali. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj. Pari se samo vodilni par v tropu. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Dnevno volk potrebuje približno 3 do 5 kg mesa, pri iskanju hrane pa lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč dobro razvit voh in izjemen sluh. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o volki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš ter biologinja Petra Hrovatin.

Volk (Canis lupus) je največji predstavnik družine psov in drugi največji predstavnik plenilcev pri nas. Ima 100 do 120 cm dolgo telo, plečna višina od 45 do 75 cm. Samci so tudi za tretjino večji od samic. Odrasli volkovi tehtajo od 20 do 80 kg. Ima dolge noge, je dober in vztrajen tekač.

Volk je fleksibilen in oportunistični plenilec. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad, srnjad, divje prašiče, dopolnilno se hrani tudi z mrhovino, manjšimi vretenčarji, nevretenčarji in celo hrano rastlinskega izvora. Priložnostno napada domače živali, predvsem drobnico. Dnevno potrebuje približno 3 do 5 kg mesa. Pri iskanju hrane lahko volčji trop naenkrat prepotuje 40-70 km. Pri tem jim je v veliko pomoč izjemen sluh in dobro razvit voh. Največkrat pleni v tropu, čeprav lahko lovijo tudi samostojno. Kadar lovijo v tropu, plen navadno utrudijo s hitrim tekom; dosegajo hitrosti od 56 do 64 km/h. S takšnim načinom lova ujamejo predvsem živali, ki so v slabši telesni kondiciji.

Razmnoževanje volkov

Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62 do 64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V Sloveniji je največ legel aprila. V leglu je najpogosteje 5 do 8 mladih, ki so ob rojstvu slepi in porasli s kratko, temno dlako. Spregledajo pri 10 do 14 dnevih. Mladiči začno zapuščati brlog po 4 do 14 tednih. Kar 40 – 50 % volkov pogine v prvem letu življenja. Za volka je značilen družinski čut. Par, ki ima skupaj mladiče, je v času kotenja močno povezan med seboj.  V začetku prinaša hrano materi in mladičem samec, ter jo izbljuva v bližini brloga. Kasneje jim hrano prinaša tudi samica. V pozni jeseni se trop z mladiči že odpravi na lov. V obdobju 10 do 12 mesecev mladiči odrastejo, pri dveh letih pa spolno in socialno dozorijo.

Volkovi živijo po pravilih hierarhične lestvice

Volkovi so izrazito teritorialne živali in živijo v tropih, katerih člani sodelujejo pri lovu, razmnoževanju in varovanju njihovega teritorija. Trop lahko šteje od 2 do 20, najpogosteje od 5 do 8 živali. Dominanten je roditeljski par, ostali člani pa so navadno njuni potomci oziroma sorodniki. Velikost teritorija se močno spreminja, odvisna pa je od gostote volkov, gostote plena na nekem območju, geografije območja in človekovega dostopa. Vsako krdelo aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz sosednjega tropa. Meje teritorija so označene z vonjalnimi izločki in oglašanjem.

Prisluhnite kaj o vedo o volku učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.

 


22.04.2019

Svet brez avtomobilov

Z izumom avtomobila smo ljudje dobili prevozno sredstvo, s katerim so naenkrat vse razdalje postale dosegljive. A na drugi strani je s tem izumom nastalo sredstvo, ki močno onesnažuje naš planet, saj avtomobilski motorji na notranje izgorevanje ustvarjajo veliko količino toplogrednih plinov. In Zemlji lahko ob njenem današnjem dnevu zaželimo, da v taki obliki čim hitreje izginejo. O tem, kakšen bi bil svet brez avtomobilov, smo se pogovarjal z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Vransko-Tabor.


19.04.2019

Pomagamo doma

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


18.04.2019

Hiša ali blok?

Slovenci smo znani po tem, da radi gradimo hiše. Ne le zase, tudi za prihodnje generacije. Vsekakor so večini še vedno ljubše od blokov. Vas zanima zakaj? Prisluhnite, kaj so Liani Buršič povedali učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja


17.04.2019

O prihodnosti

Prihodnost je stvar, ki zanima vse izmed nas. Želeli bi si dobiti odgovore na vprašanja o tem, kaj vse nas še čaka in koga vse bomo še spoznali. Vsak si jo seveda predstavlja po svoje. Kako jo vidijo najmlajši, so povedali tretješolci z Osnovne šole Vransko-Tabor.


16.04.2019

Čaj ali kava?

Kava ali čaj, za otroke sploh ni pravo vprašanje, kot boste lahko slišali. Za odrasle pa že, kot pravijo učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič


15.04.2019

Kaj dela vremenoslovec?

April velja za muhast mesec, kar zadeva vreme. Zato vremenoslovci najbrž nimajo lahkega dela. Kaj sploh dela vremenoslovec, je smo vprašali tretješolce z OŠ Kolezija v Ljubljani.


15.05.2019

Zakaj se ljudje zaljubimo

Biti zaljubljen je lepo. Takrat občutimo veliko srečo in neizmerno privlačnost do osebe, ki nam je ''zmešala glavo''. Ljubezen nas kdaj pripravi tudi do tega, da naredimo kakšno stvar, ki je drugače ne bi naredili nikoli. Kako in zakaj pa se sploh zaljubimo, so povedali otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo Vransko-Tabor.


12.04.2019

Rojstni dan

Rojstni dan je za vsakega od nas prav poseben dan. Čeprav smo z njim vsako leto starejši pa je to obenem priložnost, da se poveselimo v družinskem krogu in s prijatelji. Kako svoj rojstni dan praznujejo tretješolci iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj in česa na rojstnodnevni zabavi ne sme manjkati, je zanimalo Tadejo Bizilj.


11.04.2019

Ali bi imeli svoj vrt?

Doma pridelana zelenjava, zelišča, sadje – vse to je pravo razkošje! Še posebej ob zavedanju, da je hrana vse dražja pa tudi vse bolj osiromašena hranil ali celo zastrupljena zaradi invazivnih gnojil. Domači vrt, če je le možno, se sliši kot odlična rešitev za samopreskrbo družin in posameznikov. O tem, ali bi imeli svoj vrt, smo se pogovarjali z učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja. Avtorica oddaje je Liana Buršič.


10.04.2019

Kaj pomeni samostojnost

Menda je samostojnost tudi odgovornost. Zato bi lahko vprašanje o tem, kaj samostojnost pravzaprav je, imelo zelo veliko različnih odgovorov. Pomeni to, da si najmlajši že upajo biti sami doma, ali da znajo nekaj sami skuhati? O samostojnosti in tem, kaj menijo, da pomeni biti samostojen, smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Jurija Vege Moravče.


08.04.2019

Najljubši predmet

Še ne tako dolgo nazaj so šolarji zelo radi povedali, da sta njihova najljubša predmeta - odmor in malica. Razigrano, a ne v šali:) No, tokrat so drugošolci z ljubljanske OŠ Ledina Liani Buršič povedali drugače, o svojih najljubših predmetih.


08.04.2019

Če bi otroci vozili

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


05.04.2019

V šoli

6.45 je ura in tako kot odrasli se počasi tudi otroci pripravljajo na nov dan v vrtcu ali šoli. Drugošolci Ema, Amadeja, Vid, Marko, David, Lara in Naida iz ljubljanske OŠ Franca Rozmana Staneta pravijo, da v šolo zelo radi hodijo in to prav vsak dan. Ne verjamete? Prisluhnite jim. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


04.04.2019

Telefon

Oh ja, ta digitalna, informacijska doba! Tako zanimiva in navdihujoča pa hkrati tako odmikajoča od preprostih, potrebnih drobnarij analognega vsakdana. Med tistimi ”nujnostmi”, ki jih je prinesla, je tudi telefon. Zakaj ga zares potrebujemo in ali je res nepogrešljiv? Liana Buršič se je pogovarjala z učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Ledina.


03.04.2019

Tuji jeziki

Največ ljudi na svetu govori, pričakovano, mandarinščino oz. kitajščino, več kot 830 milijonov. Španščina je materni jezik 400 milijonov ljudi, angleščina pa okoli 330 milijonom ljudi. Če bi pogledali vrstni red glede na to, koliko ljudi uporablja nek jezik, pa bi se angleščina seveda znašla tik pod vrhom ali pa celo na njem. Ali število govorcev nekega jezika kaj pomeni tretješolcem, boste izvedeli v rubriki Dobro jutro, otroci. Učenci OŠ Hudinja iz Celja so povedali, katerega tujega jezika bi se radi naučili in zakaj.


02.04.2019

Počitek

V svetu večopravilnosti ljudje pozabimo na nujen sestavni del dobrega počutja in zdravja – počitek. Kaj to sploh je? Še vemo? K sreči, mladi še. Liana Buršič se je o počitku pogovarjala z učenci 2. B razreda ljubljanske OŠ Ledina.


01.04.2019

Kaj bi imeli na urniku tretješolci?

Kakšen bi bil urnik za tretji razred, če bi ga sestavljali učenci sami? Odgovarjajo tretješolci z OŠ Hudinja iz Celja.


29.03.2019

Katero domačo žival bi imel?

Naši mladi sogovorniki z OŠ Šmartno pri Litiji imajo doma že kar nekaj domačih živalih, bomo slišali v rubriki Dobro jutro, otroci. Izvedeli pa smo tudi, kdo skrbi zanje in katero domačo žival si tretješolci še želijo imeti …


27.03.2019

Kako bi vodili državo

Čeprav so še daleč od trenutka, ko bodo imeli volilno pravico, si znajo tudi otroci predstavljati, kako se vodi državo. A njihove ideje o tem, katerim vrednotam bi v svojem razvoju morala slediti država, se zelo razlikujejo od dejanskega stanja. Kako bi sami vodili državo, če bi imeli to možnost, so povedali otroci z Osnovne šole Rakek.


26.03.2019

Kaj je preobremenjenost

Količino dela je treba, če se le da, prilagajati. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da se tega nabere preveč. To velja tako za tiste, ki hodijo v službo, kot tudi za otroke v šoli. Testi, spraševanja, premalo časa za igro … Kar nekaj debat je že bilo odprtih glede te tematike, končnega odgovora o tem, ali so otroci zares preobremenjeni, pa še niso oblikovale. O tem, kaj preobremenjenost pomeni za osnovnošolce, so govorili učenci Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica.


Stran 21 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov