Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


21.01.2023

Kaj je nemi film?

Pred 102 letoma je bil predvajan prvi celovečerni nemi film v režiji Charlieja Chaplina. Gre za film z naslovom Deček, Charlie Chaplin, ki v nemih filmih velikokrat igra smešnega brkatega potepuha, pa nastopa tudi v tem filmu. Ali najmlajši sploh vedo, kaj je to nemi film, ali pa se je filmska industrija že tako spremenila, da so jim ljubi popolnoma drugačni filmi?


11.01.2023

Kaj je stavka?

Že nekaj tednov se v Sloveniji veliko govori o stavkah. Številni javni uslužbenci - od pomočnic vzgojiteljic, zdravnikov in zobozdravnikov, mladih raziskovalcev in sodnikov - je zaradi nezadovoljstva z delovnimi pogoji, s plačilom ali položajem poklica v družbi napovedovalo stavko. Teh na srečo ne bo. Kako pa besedo stavka razumejo najmlajši, tretješolci iz Kranja?


07.01.2023

Kakšen svetovni dan bi obeleževali otroci?

Včeraj so godovali sveti trije kralje, danes pravoslavci praznujejo svoj božič, sicer pa le malo dni v letu, ko se česa ne spominjamo, praznujemo ali obeležujemo. Januar in februar sta sicer meseca z najmanj svetovnimi in mednarodnimi dnevi. Kakšen svetovni dan pa bi obeleževali otroci?


21.12.2022

Silvestovanje, najdaljša noč v letu

Nekatere države bodo v novo leto vstopile že čez dobre štiri ure, mi bomo morali na to počakati malo dlje. Vse pa čaka: najdaljša noč v letu. Preživeli jo bomo različno, nekateri novo leto dočakali doma na toplem, drugi na silvestrovanjih na prostem. Kje bodo silvestrovali najmlajši in zakaj zadnji noči v letu sploh rečemo silvestrovo , je Polona Grilc vprašala učence z Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje.


24.12.2022

Kako otroci okrasijo božično drevo

Čeprav v mnogih domovih že stoji božično drevo, središča mest pa so okrašena že ves mesec, je bil ponavadi dan pred božičem namenjen okraševanju božičnega drevesca. Kako se tega vsako leto lotijo učenci z grosupeljske šole, je izvedela Polona Grilc.


14.12.2022

Kaj je inflacija?

Medtem, ko besedo inflacija v zadnjem obdobju zelo pogosto slišimo, nas je zanimalo, kako jo razumejo otroci. Čeprav jim je bil sam izraz neznan, pa prav dobro vedo, kaj je to naraščanje cen blaga in storitev ... O tem smo se prepričali na OŠ Louisa Adamiča Grosuplje.


08.12.2022

Najmlajši o človekovih pravicah

Na mednarodni dan človekovih pravic smo se z najmlajšimi z Osnovne šole Vodmat pogovarjali o človekovih, kot tudi otrokovih pravicah.


30.11.2022

Otroci o Francetu Prešerernu

Ob obletnici rojstva najslavnejšega slovenskega pesnika, 222 let je preteklo od takrat, smo želeli izvedeti, kako dobro Franceta Prešerna poznajo najmlajši. Starejši učenci se o njem učijo v šoli, marsikdo pozna njegove pesmi, vsaj eno pa poznajo tudi tretješolci z Osnovne šole Vodmat. Sari Medved pa so pokazali, da o njem vedo še veliko več.


24.11.2022

Kaj dela predsednica ali predsednik republike?

Pred nami je referendumska nedelja, ponekod po državi smo že dobili nove župane, izvolili pa smo tudi predsednico republike. A v Sloveniji se v medijih ne pojavlja le ta izraz, imamo namreč tudi predsednika oz. zdaj predsednico državnega zbora in predsednika vlade. Ali najmlajši ločijo med vsemi temi različnimi funkcijami? Mogoče bomo del odgovora na to vprašanje dobili v tokratni rubriki Dobro jutro, otroci. Najmlajši so o njej namreč povedali, kako si predstavljajo delo in življenje predsednice ali predsednika republike.


17.11.2022

Kaj je referendum

Teden dni pred super referendumsko nedeljo, ko bomo odločali o usodi treh zakonov, je volilna kampanja v polnem teku. Otroci sicer na volitve ne morejo, velikokrat pa slišijo besedo referendum. Ali sploh vedo, kaj to pomeni? Prisluhnimo, kaj so Poloni Grilc o tem povedali četrtošolci z Osnovne šole Vič.


05.11.2022

Najljubša igrača

Nikoli nismo prestari za igro. Tudi za najljubšo igračo ne. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani pogovarjala o najljubši igrači.


29.10.2022

Ali hodite v kino?

V poplavi pametnih telefonov, tablic pa tudi televizijske produkcije se zdi, da je kino v današnjem času že skorajda preživet koncept obrednega gledanja filmov. Zato je Liano Buršič zanimalo, ali mladi še hodijo v kino. Pogovarjala se je s tretješolci z osnovne šole Ledina.


22.10.2022

Kaj je TNP?

Tokrat nas je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, če mladi vedo, kaj pomeni kratica TNP. Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci OŠ Ledina - Lučko, Julijanom, Filipom, Rubi, Kiaro in Davidom.


15.10.2022

Kaj je vljudnost

Z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje, smo se ob našem obisku pogovarjali o vljudnosti. Otroci jo najbolj povezujejo s prijateljstvom in prijaznostjo. Kot so povedali, tudi sami skušajo biti taki, da so vljudni do prav vseh.


08.10.2022

Kaj je trajna

Dobro jutro s svojimi domislicami želijo tudi najmlajši. Tokrat učenci II. osnovne šole Celje. Ker je na današnji dan leta 1906 nemški frizer Karl Ludwig Nessler svetu predstavil žensko trajno, smo se z njimi pogovarjali o tem, kaj mislijo, da je trajna, povedali pa so tudi nekaj stvari o tem, kakšne pričeske so med mladimi trenutno moderne in kakšne bi želeli nositi.


01.10.2022

Kaj je hranilnica

Družili se bomo z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje. Ker je bila na današnji dan 1889 ustanovljena Mestna hranilnica Ljubljanska, smo se ob obisku šole z njimi pogovarjali o tem, kaj mislijo, da hranilnica sploh je.


24.09.2022

Nacionalni mesec skupnega branja

Med 8. septembrom in 9. oktobrom poteka nacionalni mesec skupnega branja, ki povezuje branje in gibanje. Za izhodišče letošnjega meseca so organizatorji izbrali misel irskega pisatelja in politika Richarda Steela, ki poudarja povezanost med umom in telesom, med gibanjem, športom in duševnim razvojem: »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.« Gašper Stražišar se je tokrat odpravil med tretješolce iz Osnovne šole Prežihovega Voranca in jih povprašal, kaj radi berejo, kdaj najdejo čas za branje in kaj zanje pomeni skupno branje.


24.09.2022

Vljudnost

Z najmlajšimi, ki obiskujejo II. osnovno šolo Celje, smo se ob našem obisku pogovarjali o vljudnosti. Otroci jo najbolj povezujejo s prijateljstvom in prijaznostjo. Kot so povedali, tudi sami skušajo biti taki, da so vljudni do prav vseh.


17.09.2022

Teden mobilnosti

Med 16. in 20. septembrom poteka evropski teden mobilnosti. Takrat evropske države opozarjajo na potovalne navade ter vzpodbujajo prebivalce, da s premišljeno uporabo trajnostne mobilnosti, ki odpira vrata učinkovitejšemu, bolj zdravemu in predvsem bolj poštenemu načinu premikanja, spremenijo svoje potovalne navade. Tretješolce smo tako vprašali, kako se odpravijo v šolo, kako se lahko izognemo uporabi avtomobilov in kaj je pravzaprav to mobilnost?


10.09.2022

Kaj je to pismenost?

V času, ko smo obkroženi z elektronskimi napravami in namesto pisanja z roko raje tipkamo po tipkovnicah, smo še kako veseli, če nas v poštnem nabiralniku pričaka kakšno pismo ali razglednica. Tretješolci, ki so se pisati in brati šele zares dobro naučili, pa že znajo pošiljati pisma. Zato smo jim zastavili majčkeno težje vprašanje, kajti zanimalo nas je, kaj je to pismenost in kdo vse je lahko pismen? Najmlajši pa so z nami delili tudi nasvete, kako se naučiti hitreje brati.


Stran 3 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov