Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


18.11.2020

Kakšno risanko bi posneli

Na današnji dan sta svoj filmski debi doživela slavni mišek Mickey in njegovo dekle Minnie. Pojavila sta se je v risanki z naslovom Steamboat Willie, ki jo je režiral Walt Disney. Gre za prvo risanko, ki je bila sinhronizirana z zvokom, kar jo je močno razlikovalo od vseh prejšnjih. O risankah, ki so danes še veliko bolj dodelane, kot je bila omenjena, se je s tretješolci z Osnovne šole Mengeš pogovarjal Aleš Ogrin. Povedali so mu, kako bi se izdelave risanke lotili sami.


17.11.2020

Prodajalci

Nekatere trgovine so v teh dneh še vedno zaprte, v tistih, ki pa do odprte, veljajo strogi ukrepi, ki se jih moramo držati – od nošenja mask in omejitve števila kupcev v trgovinah do upoštevanja razdalje do ostalih kupcev in prodajalcev. Slednji tudi v teh dneh seveda ne počivajo, ampak pridno polnijo police in skrbijo za to, da so kupci zadovoljni. Kaj še počnejo prodajalci in kako zanimiv poklic je to za najmlajše, so Tadeji Bizilj pred časom povedali tretješolci iz Osnovne šole Orehek iz Kranja.


16.11.2020

Ko stopimo komu na žulj

Ko nas ožulijo čevlji, občutek res ni prijeten. Zato tudi ni presenetljivo, da se je v jeziku razvil frazem stopiti komu na žulj. Da to ne pomeni, da koga pohodimo, temveč da najdemo njegovo šibko točko in ga dodatno prizadenemo, pa vedo že najmlajši. Vsaj tisti tretješolci, ki obiskujejo OŠ Mengeš.


14.11.2020

Najbolj iskrive izjave tedna

Težko je za vsak konec tedna izbrati najbolj iskrive od najbolj iskrivih izjav rubrike Dobro jutro, otroci. Ker so pač vse tako fine! No, v tem tednu smo bili ponovno raznoliki v tematikah, tako, da lahko slišite vse od razmislekov o odgovornosti pa do barvanja las. S pomočjo sodelavcev je tokratni zbir izjav otrok pripravila Liana Buršič.


12.11.2020

Kaj je pomembnejše - duh ali telo?

Današnje vprašanje otrokom, ki pa si ga lahko zastavite tudi vi, seveda, zveni podobno kot tisto shakespearevsko "biti ali ne biti". Je pa vsaj tako zanimivo in pomenljivo. Liana Buršič se je s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju, pogovarjala o tem, kaj je bolj pomembno - duh ali telo?


13.11.2020

Kako si pobarvamo lase

V trgovini kupimo barvo, si jo namažemo na lase in jo izperemo. Tako preprosto je spremeniti barvo las! Kakšne barve so zanimive in kako naj si lase pobarvajo starši, so nam povedali tretješolci OŠ Danile Kumar. Zaupali so nam tudi, kakšne barve las si želijo sami. Z njimi se je pogovarjal Gašper Stražišar.


11.11.2020

Kje vse tekmujejo otroci?

Na današnji dan leta 1868 so v New Yorku izvedli prvi atletski miting. Tekmovalci so se med seboj pomerili v teku na pol milje, suvanju krogle, troskoku z mesta in skoku v višino. Tekmovanje je bilo pravi hit in je pokazalo, da se mora tovrstna organizirana športna aktivnost nadaljevati. O tekmovanjih smo se pogovarjali tudi s tretješolci z Osnovne šole Mengeš. Povedali so, kje vse so že tekmovali in kako se počutijo, ko nekoga premagajo.


10.11.2020

Delo veterinarja

Imate doma kakšno žival? Morda kužka ali mucka? Kunca ali hrčka? Če imate, upamo, da so v teh dneh zdravi in da ne potrebujejo obiska pri veterinarju. Veterinar je zdravnik za živali, ki varuje in izboljšuje zdravje živali, jih ščiti pred nalezljivimi in drugimi boleznimi in jih diagnosticira ter zdravi. Delo veterinarja tako igra pomembno vlogo pri splošnem zdravju domačih živali pa tudi večjih, kot so krave, konji, koze in ovce. Pri veterinarjevem delu je pomemben odnos do človeka, saj mora komunicirati z lastnikom živali, bistveno pa je tudi to, da zna ravnati z vsemi živalmi in da se jih ne boji. Prav o tem poklicu bodo v naslednjih minutah več povedali otroci iz Osnovne šole Antona Ukmarja Koper, ki jih je že pred časom pred mikrofon povabila Tadeja Bizilj.


09.11.2020

Kaj je odgovornost?

Večkrat kot ponavadi v zadnjem obdobju govorimo o odgovornosti. Beseda ima v slovarju slovenskega knjižnega jezika več pomenov. Lahko jo razumemo kot nalogo, obveznosto, kot dolžnosti sprejeti sankcije ali dati opravičilo, lahko gre tudi za lastnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve in dolžnosti. In če odrasli z razumevanjem te besede vsaj načeloma ne bi smeli imeti težav, kako jo razumejo najmlajši z OŠ Mengeš?


07.11.2020

Tedenski aktualni DJO

Tudi ta teden so najmlajši imeli zelo veliko tem, o katerih so povedali marsikaj zanimivega. Razmišljali so o epidemiji, policistih, Antarktiki … Ob koncu tedna pa so nas tudi naučili nekaj stvari. Prisluhnimo, kaj vse so strnili v svoje pripovedi.


05.11.2020

Kako pravilno dihamo?

Dihanje pod masko najbrž ni nikomur prijetno. A trenutno je priporočljivo in mestoma celo zapovedano. Zato je skrb za pravilno oziroma ustrezno dihanje še bolj pomembna. Kako pravilno dihati je torej zanimalo Liano Buršič, ko se je pogovarjala s kranjskimi tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža.


04.11.2020

Raziskovanje Antarktike

Na današnji dan leta 1929 se je ameriški raziskovalec Richard E. Byrd s svojo ekipo odpravil na 1500 milj dolgo pot po Antarktiki. Dva meseca in pol dolgo raziskovanje, ki so ga opravili z pasjimi vpregami, je bilo prvo odkrivanje notranjega dela te celine. Z otroki z Osnovne šole Mengeš smo se pogovarjal o tem, na kaj vse so med potjo naleteli raziskovalci.


03.11.2020

Policija

Ob torkovih jutrih skozi otroške oči spoznavamo svet poklicev. Tokrat bomo slišali več o delu tistih, ki jih v teh dneh še pogosteje srečujemo, saj imajo nove pomembe naloge. O poklicu policista so skupaj s Tadejo Bizilj razmišljali tretješolci iz Cerkelj na Gorenjskem, OŠ Davorina Jenka. Prisluhnimo jim.


02.11.2020

Kaj je epidemija?

Epidemija in virus sta gotovo besedi, ki se bosta potegovali za besedi letošnjega leta. In če tudi najmljaši vedo, kaj je virus, je pri epidemiji stvar nekoliko bolj zapletena ...


31.10.2020

Tedenski aktualni DJO - Najbolj iskrive izjave otrok

Šolarji imajo v tem tednu šolske jesenske počitnice, a te so zagotovo čisto drugačne kot vse prejšnje. Dneve večina preživlja kar doma oziroma v okolici doma, kratkočasijo pa se z najrazličnejšimi igrami. Ekipa Programa za mlade se je z radijskim mikrofonom že pred počitnicami z najmlajšimi poslušalci pogovarjala o krompirjevih počitnicah, delu poštarja in kiparja pa o tem, kaj bi moral čisto vsak vedeti o svojem telesu in katera je njihova najljubša jesenska hrana. Prisluhnimo njihovim najbolj iskrivim izjavam. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj. Slišali smo najmlajše iz Logatca, Mengša, Cerkelj na Gorenjskem, Ptuja in Kranja, ki so v tem tednu soustvarili našo rubriko Dobro jutro, otroci – danes po 8h pa naš mikrofon zopet prevzamejo otroci in najstniki - v oddaji Radijski ringaraja boste slišali, kako otroci s Krtine izrezujejo strašne buče za noč čarovniv, v oddaji Hudo! po 9h pa več o počitnicah, učenju in šolanju na daljavo, športnih aktivnostih v teh dneh in še čem. Vabljeni k poslušanju ….


30.10.2020

Jesenska hrana

Hladnejši jesenski dnevi so ravno pravšnji čas, da zavihamo rokave in v kuhinji ustvarimo kaj slastnega. Otroci iz Osnovne šole Mladika na Ptuju svoje brbončice najraje razvajajo z bučnimi juhami, kostanjevim pecivom, seveda pa ne pozabijo na kostanj.


29.10.2020

Kaj bi moral čisto vsak vedeti o svojem telesu?

"Spoznaj samega sebe" je znan, znamenit napis na Apolonovem templju v Delfih, ki nagovarja obiskovalce znamenitega preročišča. Poznati sebe je ključnega pomena pri navezovanju stikov z drugimi. Prav tako pa je pomembno poznati svoje telo. Zato je Liana Buršič tretješolcem z OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja postavila vprašanje - kaj bi moral čisto vsak vedeti o svojem telesu?


28.10.2020

Kip svobode

Na današnji dan leta 1886 so v zalivu pred New Yorkom uradno odkrili Kip svobode. Tega je Združenim državam v znak zavezništva med državama podarila Francija. Skozi leta je kip dobil nov pomen, saj je postal simbol ameriških idealov. Kot veste, gre za ogromen, lahko bi rekli kar objekt, zato so tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec Alešu Ogrinu povedali, kako kipar sploh ustvari tako velik kip.


27.10.2020

Poštar

Najmlajši v teh dneh uživajo v jesenskih počitnicah in čeprav so okoliščine žal take, da jih večina (???) preživlja kar doma, se zagotovo znajo zamotiti in kratkočasiti z najrazličnejšimi stvarmi. Morda je ena od njih tudi pregledovanje starih fotografij ali razglednic, ki so jih dobili iz različnih krajev od svojih prijateljev. Teh bo žal med temi počitnicami zelo malo, a to ne pomeni, da poštarji ne bodo imeli dela. Kaj vse počnejo, kaj raznašajo, kaj imajo oblečeno in na čem se pripeljejo, so Tadeji Bizilj povedali tretješolci iz OŠ Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem.


26.10.2020

Zakaj jih imenujemo krompirjeve počitnice?

Prve počitnice v tem šolskem letu se imenujejo jesenske ali tudi krompirjeve. In otroci vedo, zakaj. Čeprav bodo to leto malo drugačne kot sicer, pa se jih otroci iz Mengša že veselijo.


Stran 6 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov