Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Grbava maratonka

29.12.2016

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.

Velblod  je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Kitajske. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival.

   Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki, užitno pa je tudi njihovo meso.

Razširjen izraz za obe vrsti velblodov je »kamela«, vendar je ta izraz ustreznejši za vse predstavnike družine kamel, kamor uvrščamo tudi lamo, alpako, gvanaka in vikunjo.

Fiziološko, anatomsko in vedenjsko so velblodi zelo dobro prilagojeni na sušne razmere. Njihov organizem lahko prenese mnogo bolj drastično dehidracijo in nihanje telesne temperature kot drugi sesalci, poleg tega pa zelo učinkovito zadržujejo vodo v telesu.

Kamele lahko brez vode preživijo teden dni in dolgo časa se je verjelo, da so tega sposobne zahvaljujoč zalogi vode, ki jo nosijo s seboj v grbi. Čemu pa bi bila drugače namenjena čudna izboklina ali dve na njihovem hrbtu? Kopičenju vode prav zagotovo ne, to je sedaj že znano. V resnici je grba maščobno tkivo. Zaloga maščobe na njihovem hrbtu lahko tehta tudi preko 35 kg in kameli omogoča, da brez hrane preživi tudi do 2 tedna.
Ko kamelji organizem porablja maščobne zaloge iz grbe, predela vsak gram maščobe v več kot en gram vode. Zaradi tega bi lahko rekli, da je grba tista, ki kamelam omogoča preživetje, brez da bi užile vodo 7 dni. A vedeti moramo, da pljuča in drugi organi pri tem porabijo veliko vode, zato ima kamela po presnovi maščobe manj vode kot na začetku. Grba jim torej daje potrebno energijo, ne pripomore pa k njihovi sposobnosti preživetja brez vode na daljše obdobje.

Kaj torej kamelam zares omogoča, da zdržijo tako dolgo brez vode?

Skrivnost je v obliki njihovih rdečih krvničk. Večina sesalcev imamo rdeče krvničke okrogle oblike, pri kamelah pa so te ovalne. To pospešuje njihov pretok tudi v obdobjih dehidracije in jim omogoči odpornost na visoko osmotsko variranje. Navadne celice bi se namreč lahko pretrgale ko kamela začne piti, saj to počne izjemno hitro. Kamela lahko popije 200 litrov vode v treh minutah in njen organizem je temu prilagojen.

Na kakšne načine so kamele še prilagojene na izjemne življenjske pogoje?

Kamele lahko prenesejo spremembe v telesni temperaturi in konzumiranju vode, ki bi ubile večino drugič živali. Njihova telesna temperatura niha od 34°C zgodaj zjutraj in se čez dan povzpne na 40 °C, preden se začnejo z nočjo spet ohlajati. Ohranjanje stabilne možganske temperature je ključno za vsak organizem in kamelam to omogoča splet arterij in ven, ki ležijo blizu ene drugim. Tako uporabljajo nasprotni tok krvi za hlajenje krvi, ki je na poti v možgane.

Kamele se redko potijo, tudi ko temperatura ozračja doseže 50 °C. Že tako redke potne kapljice izhlapijo takoj na površju kože in ne pridejo na kožuh. To kaže, da izhlapevanje povzroča njihova visoka telesna temperatura, bolj kot temperatura ozračja. Medtem ko lahko večina sesalcev prenese le 12 do 14 % izgubo telesne teže zaradi dehidracije, kamele dosežejo kar 25 %, preden se pojavi nevarnost srčnega zastoja. Ko kamela izdihne, se para ujame v nosnicah in voda se absorbira nazaj v telo.

Kamele pred pregrevanjem ščiti tudi njihov kožuh, ki jim nudi izolacijo pred vročino, ki jo oddajajo razgreta tla. Poleti njihov kožuh postane svetlejši, da odbije čim več svetlobe in jih ščiti pred opeklinami. Tudi dolge noge so namenjene temu, da jih držijo čim dlje od vročih tal, ki dosežejo tudi temperature 70 °C.

Kamele večino potrebne vode lahko dobijo že iz zelenih rastlin. Njihove usnjate ustnice jim omogočajo, da jedo liste tudi z rastlin z močnim trnjem. Njihovo črevesje in ledvice dobro izkoristijo vso vodo. Njihov urin je tako strukture gostega sirupa, njihovo blato pa je tako suho, da lahko Beduini z njim zakurijo ogenj, brez da bi ga prej sušili.

Kaj  vse vedo o kameli učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste lahko slišali v posnetku.


10.02.2020

Ko doživimo hladen tuš ...

Življenje nam kdaj postreže tudi z neprijetnimi presenečenji. Lahko rečemo tudi, da takrat doživimo hladen tuš. Kako o tem razmišljajo učenci iz Ajdovščine?


08.02.2020

Tedenski aktualni DJO

Sprehodili smo se po vsebinah, s katerimi so nam ta teden jutra popestrili najmlajši. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se z otroki iz Ajdovščine, Vipave, Mirne Peči, Kranja in Ljubljane pogovarjali o zanimivih temah: reformi, poklicu vrtnarja, zimskih olimpijskih igrah, Irski in o tem, kaj naredimo če zbolimo.


07.02.2020

Kaj naredimo, če zbolimo

Zimski letni čas je obdobje, ko je okoli nas največ bolezni in prehladov. Da se ne prehladimo, se moramo toplo obleči. Če pa slučajno zbolimo so tu za nas starši, ki bodo poskrbeli, da bomo kmalu ozdraveli. Tako pravijo tretješolci iz Osnovne šole Trnovo, ki so Gašperju Stražišarju zaupali kako lahko odženemo prehlad in kaj je naloga staršev, da otroci ostanejo zdravi. Čaj, med in topla oblačila pa so prvi korak do boljšega počutja.


06.02.2020

Irska

Skupaj z Angleži so odšli iz EU tudi oni. Ker smo se o Škotih že pogovarjali, potem veste kdo in čigava dežela je na vrsti danes. Liana Buršič se je pogovarjala z gorenjskimi tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža.


05.02.2020

Zimske olimpijske igre

Zima letos kar noče in noče pokazati svojih zob, kar seveda povzroča preglavice športnikom, ki se ukvarjajo z zimskimi športi. Ob tam pa tudi organizatorjem tekmovanj. In zagotovo bi prav ti imeli obilo težav, če bi morali letos organizirati zimske olimpijske igre. So se pa na današnji dan leta 1924 končale olimpijske igre, ki so bile prve zimske v zgodovini. Aleš Ogrin se je zato z mladimi z OŠ Draga Bajca Vipava pogovarjal o tem, kaj so zimske olimpijske igre.


04.02.2020

Vrtnar

V naslednjih minutah bomo z učenci iz Osnovne šole Toneta Pavčka spoznavali poklic vrtnarja. Ste že kdaj videli ali spoznali koga, ki opravlja ta poklic? Veste, kakšne so njegove naloge in njegovi pripomočki pri delu? O vsem se je z najmlajšimi iz Mirne Peči pogovarjala Tadeja Bizilj.


03.02.2020

Kaj je reforma?

O tem, kaj pomeni beseda reforma, ki jo v medijih in politiki velikokrat slišimo, smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Danila Lokarja Ajdovščina.


01.02.2020

Tedenski aktualni DJO

Če ste bili do sedaj navajeni, da so najmlajši popestrili vaša jutra le med delovnim tednom, bodo od današnjega naprej, razveseljevali tudi začetke vaših sobot. Sicer na nekoliko drugačen način, saj bomo v rubriki Tedenski aktualni DJO povzeli najboljše razmisleke, ki so jih glede različnih tem, predstavili otroci. Ta teden so med ponedeljkom in petkom bili z nami otroci iz Ajdovščine, Mirne Peči, Vipave, Kranja in s Pragerskega. Slišali boste prvo oddajo iz nove sobotne jutranje rubrike, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.


31.01.2020

Kako preživimo v puščavi?

Kaj bi osnovnošolci storili, če bi se lepega dne zbudili v puščavi in to kar v svoji postelji? Kot pravi izumitelji in avanturisti bi ustvarili svoj lasten signal in poiskali kamele, na katerih bi prijahali do civilizacije. Iz palic bi ustvarili velik S.O.S, ki bi letalom pomagal, da jih bi rešili. Še več idej izvemo v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci.


30.01.2020

Evropska unija

Združeno kraljestvo po 31. januarju 2020 ne bo več članica EU. S tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža smo obnovili vedenje in znanje o tem kaj Evropska unija sploh je in kako jo bo Brexit zaznamoval. Z Nadjo, Vidom, Marijo, Jašo in Injo se je pogovarjala Liana Buršič.


29.01.2020

Ljubezenske igre

Današnje jutranje razmišljanje najmlajših bo nekoliko ljubezensko obarvano. Na današnji dan leta 1595 naj bi namreč prvič javno uprizorili Shakespearovo igro Romeo in Julija. Igro, ki zaljubljene duše navdihuje še danes. Aleš Ogrin se je zato z otroki z OŠ Draga Bajca Vipava pogovarjal o tem, kako bi sami ustvarili ljubezensko igro in kako igralci zaigrajo ljubezenski prizor.


28.01.2020

Nabriti detektivi

Danes bomo v rubriki Dobro jutro, otroci slišali razmišljanja šolarjev iz Mirne Peči. Skupaj s Tadejo Bizilj so odkrivali, kakšno je delo detektiva. Kaj vse mora znati in vedeti detektiv, kakšne sledi išče, na kaj mora biti pozoren in česa ne sme spregledati …O vsem tem v naslednjih minutah z najmlajšimi iz Osnovne šole Toneta Pavčka.


27.01.2020

Kaj pomeni ostati hladen?

Tretješolci iz Ajdovščine so se potopili v besedno igro in zunanje temperature vzeli kot izhodišče za razlogo frazema, ki ga odrasli zelo dobro poznamo – ostati hladen. Kako o njem razmišljajo najmlajši?


24.01.2020

Kako se obnašamo na smučišču

Zimske počitnice bodo kmalu potrkale na vrata. In ravno takrat se največ družin odpravi na smučišča. Kaj je obvezna smučarska oprema, kako morajo starši poskrbeti za svoje otroke in kako se na smučišču obnašamo, so Gašperju Stražišarju zaupali tretješolci iz Osnovne šole Trnovo.


23.01.2020

Velika Britanija

Velika Britanija oz. Združeno kraljestvo - kaj otroci iz Celja in Ljubljane vedo o tej državi?


22.01.2020

Geotermalna voda

Z učenci Osnovne šole Bogojina smo govorili o geotermalni vodi. Ker živijo na območju Slovenije, kjer imajo kar nekaj termalnih izvirov in toplic, vedo o tem veliko.


21.01.2020

Poklic šivilje

Ob torkovih jutrih spoznavamo svet poklicev skozi otroške oči. Tokrat bomo zavili na delovni prostor šivilje, ki kroji in šiva obleke, perilo in druge tekstilne izdelke iz tkanin, pletenin ali vlaknovin. Šivilja mora znati jemati mere, narisati kroj, krojiti in šivati na različnih šivalnih strojih. Imeti mora estetski čut, dobro mora znati razlikovati barve, nianse, črte in oblike. O poklicu šivilje veliko vedo tudi tretješolci iz Osnovne šole Toneta Pavčka iz Mirne Peči. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


20.01.2020

Kaj je zdravstveno zavarovanje?

Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?


20.01.2020

Kaj je zdravstveno zavarovanje?

Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?


20.01.2020

Kaj je zdravstveno zavarovanje?

Otroci o tem, kaj je zdravstveno zavarovanje in kdaj gremo k zdravniku?


Stran 13 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov