Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
6452 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Rojstni dan Franceta Prešerna je priložnost, da nastavimo ogledalo in se vprašamo, kakšna je širša družbena klima na področju kulture. V oddaji med drugim tudi o tem: - Janševa vlada zadržuje imenovanje 19-ih državnih tožilcev - Fiskalni svet pri oceni proračunskih dokumentov opozarja na povečanje tveganja za strukturno slabšanje javnih financ - Na natečaju za izvirno slovensko pravljico med 945-imi zmagala "Zajec, lisica in noč"
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Skoraj 9000 manj aktivno okuženih kot pred tednom dni nakazuje, da se je širjenje koronavirusa nekoliko upočasnilo. Na intenzivnih oddelkih bolnišnic pa je še vedno veliko kovidnih bolnikov, 277. Koordinator za zdravniške postelje Robert Carotta ob tem opozarja, da kritičen trenutek še vedno predstavljajo prav intenzivne postelje. Kako lahko na to vpliva nova različica omikron? Evropska komisija tudi v tej luči spodbuja k razpravi o obveznem cepljenju. Druge teme: - Pediatri priporočajo tudi cepljenje otrok, starejših od pet let - Visoke cene daljinskega ogrevanja v Mariboru odnesle direktorja tamkajšnje Energetike, občina bo pomagala prizadetim - Našo državo bo na 59. Beneškem bienalu zastopal akademski slikar Marko Jakše
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Začenjamo z odzivi na odkritje močno mutirane različice koronavirusa omikron. Vse več držav uvaja nove ukrepe za njeno zajezitev, med drugim prepoved letov iz južnoafriških držav, pa tudi prepoved vstopa potnikom z območij z največjim tveganjem. A znanstveniki bodo potrebovali več tednov, da bodo vedeli več o lastnostih nove različice. Mutacije koronavirusa in njegovo hitro širjenje pa opominjata, da pandemija še zdaleč ni končana. Druge teme oddaje: - Odbor Evropskega parlamenta danes o poročilu glede pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji v Sloveniji - Pred preiskovalno komisijo o nabavah zaščitne opreme nekdanji zdravstveni minister Aleš Šabeder - Velesile obnovile pogajanja o vnovični vzpostavitvi jedrskega sporazuma z Iranom, Izrael svari pred iranskim jedrskim izsiljevanjem
Koronavirusno različico omikron odkriva vse več držav. V Evropi ob tem izstopa Nizozemska, ki je okužbo z omikronom potrdila pri 13 potnikih iz Južne Afrike. Ob analiziranju vzorcev nove različice pri nas še niso zaznali, pravi direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik. Druge teme: - Novi češki premier je poraženec volitev Petr Fiala - Med Washingtonom in Pekingom zaradi Tajvana vse več ostrih besed - V ljubljanski Drami pred občinstvom prvič uprizorili Figo
2 tisoč 224 novih primerov okužbe s koronavirusom oziroma 36,2 odstotka vseh testiranih. To so najnovejši epidemični podatki v Sloveniji. Tisoč 120 obolelih s covidom se zdravi v bolnišnicah, od tega 284 v intenzivni negi. Včeraj je umrlo 23 ljudi s koronavirusno boleznijo. Dodatne skrbi povzroča nova različica koronavirusa, poimenovana omikron. V Sloveniji za zdaj sicer še niso potrdili primera okužbe s to različico. Druge teme oddaje: - LMŠ na volitve s programom za normalizacijo in razvojni preboj, NSi za krepitev gospodarstva in dostopno javno zdravstvo - Bo evropski politični dogovor o digitalnih storitvah in trgih izboljšal varnost digitalnega okolja? - Slavje slovenskih smučarskih skakalk v Nižnjem Tagilu: zmagovalka Ema Klinec, Urša Bogataj druga
V svetu povzroča zaskrbljenost pojav južnoafriške različice koronavirusa. Številne države že omejujejo potovanja z juga Afrike. Kot svari Svetovna zdravstvena organizacija, lahko traja nekaj tednov do ugotovitve, za kako nevarno različico gre. Ostali poudarki oddaje: - Slovenski pediatri pozdravljajo odobritev Pfizerjevega cepiva proti covidu za otroke do 11-ega leta, naša država naročila 60 tisoč odmerkov. - Francija in Italija podpisali sporazum o okrepitvi dvostranskih odnosov; Francija in Združeno kraljestvo pa sprta še zaradi migrantske krize v Rokavskem prelivu. - Na današnji črni petek v 20-ih državah stavka zaposlenih v Amazonu.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Včeraj so pristojni potrdili 3 tisoč 144 novih primerov okužbe s koronavirusom, kar je tisoč 32 manj kot pred tednom dni. Kljub temu umiritve razmer v bolnišnicah, ki so že na robu zmogljivosti, za zdaj še ni na vidiku. Razmere so tako resne, da naš zdravstveni sistem v tem trenutku ne more več ustrezno poskrbeti za morebitno večje število ponesrečenih v obsežnejši naravni ali prometni nesreči. Ostali poudarki oddaje: - Koalicija želi z zakonom o dolgotrajni oskrbi urediti, da bi starejši čim dlje lahko ostali doma, opozicija opozarja, da ni urejeno vprašanje financiranja. - Vrhovno tožilstvo: Slovenija se bo končno pridružila skupnim prizadevanjem za zaščito finančnih sredstev Evropske unije. - Nemčijo bodo prihodnja štiri leta vodili socialdemokrati, zeleni in liberalci, ki pravkar predstavljajo podrobnosti koalicijske pogodbe.
Dnevno število novih primerov okužbe se sicer pri nas rahlo zmanjšuje; včeraj so ob 7344-ih PCR-testih potrdili 3394 novih primerov, kar je 10 odstotkov manj kot pred tednom dni. V bolnišnicah pa se razmere še zaostrujejo, predvsem pri iskanju dodatnih postelj v intenzivnih enotah. V bolnišnicah zdravijo tisoč sto 54 bolnikov s covidom, na intenzivnih enotah pa že 285, včeraj je umrlo 23 bolnikov. Pritisk na bolnišnice se bo povečeval še vse do konca meseca, ko naj bi število zasedenih intenzivnih postelj preseglo 300. Druge teme oddaje: - Pristojni razmišljajo o tem, da bi bilo za veljavnost covidnih potrdil obvezno cepljenje s poživitvenim odmerkom - Vlada v Pomurju o razvojnih priložnostih regije - Severna Makedonija ovita v črno, v nesreči avtobusa z makedonskimi turisti umrlo najmanj 46 ljudi
Poslanke in poslanci imajo na dnevnem redu tokratne seje drugo interpelacijo. V petek se je v državnem zboru zagovarjala ministrica za šolstvo Simona Kustec, danes pa je na vrsti pravosodni minister Marjan Dikaučič. Interpelacija, ki so jo vložili poslanci koalicije KUL in nepovezanih poslancev, prinaša očitke, povezane z evropskima delegiranima tožilcema iz Slovenije in z zaprtjem notariata v Žalcu. Pojavljajo se tudi očitki, povezani s komunalnim prispevkom in dejstvom, da je Dikaučič v sodni preiskavi zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin. Teh očitkov sicer v interpelaciji ni, bi pa lahko vplivali na izid glasovanja. Druge teme oddaje: - Število primerov okužbe s koronavirusom v primerjavi s prejšnjim ponedeljkom upadlo, razmere v bolnišnicah ostajajo resne - V Avstriji ob današnjem zaprtju javnega življenja kot izhod iz zdravstvene krize poudarjajo cepljenje; to bo od februarja obvezno - Ob začetku 37-ega knjižnega sejma razglasili najboljši prvenec; nagrado je prejela pesniška zbirka Samoumevno Natalije Milovanović
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vlada je predstavila predlog 10. protikoronskega zakona, ki med drugim predvideva odškodnine za zaplete po cepljenju. Zakon bi podaljšal tudi veljavnost lanskih turističnih bonov, predvideva nove enkratne dodatke za upokojence, delodajalcem pa denar za hitre teste. Hkrati pa bi zakon vladi omogočil, da z odloki ureja razmere, če obstaja velika grožnja širjenja koronavirusa in tega ni mogoče zajeziti z ukrepi iz zakona. Druge teme: - Šolska ministrica Simona Kustec očitke iz interpelacije zavrača; kot pravi, kritike slonijo na mehanizmih, kako utišati žensko - V Bruslju odločitev slovenske vlade, ki je predlog kandidatov za evropska delegirana tožilca poslala v Luksemburg, označili za korak v pravo smer - Avstrija od ponedeljka zapira javno življenje, februarja namerava uvesti obvezno cepljenje
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Epidemija ni načela le zdravja posameznikov, temveč tudi naše družbe. Solidarnost, potrpežljivost, razumevanje se umikajo strahu, naveličanosti, tudi sovražnosti. Spremembe občutijo tudi zdravstveni delavci. Če so v začetku epidemije poslušali poloskanje z balkonov, zdaj, ko so razmere najbolj kritične, prepogosto poslušajo grožnje. Tudi učitelji so pred današnjim začetkom obveznega testiranja opozarjali na pogosto neprimerne odzive staršev. Čeprav so njihova mnenja deljena, pa večina na prvo mesto postavlja odprte šole. Druge teme: - Kadrovski cunami v policiji: direktorji policijskih uprav in komandirji postaj prejeli sklepe o prenehanju položaja - Robert Golob odhaja z vrha podjetja Gen-i, po neuspešnem dogovoru lastnikov bo o novi upravi najverjetneje odločilo sodišče - Belorusija premešča migrante iz taborišča ob mejnem prehodu Kuznica, Varšava kritična do Merklove in Macrona zaradi poskusov posredovanja v migrantski krizi
Vrata zdravstvenih ustanov se za necovidne paciente vse bolj pripirajo. Po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja poteka največja mobilizacija zdravstvenega kadra v zgodovini države. Minister na pomoč kliče vse medicinske sestre, ki so kdajkoli delale v enot intenzivne terapije ali operacijskih dvoranah, v bolnišnicah so že tudi ekipe Slovenske vojske, dijaki in študenti zdravstvenih smeri ter prostovoljci Rdečega križa. Druge teme: - Ljubljanske šole dan pred uvedbo samotestiranja predlagajo, naj se učenci prve triade testirajo doma - Del opozicije: ob višanju cen energentov izbira med hrano in ogrevanjem vse bolj realna dilema številnih družin; koalicija: finančna pomoč je pripravljena - Prebežniki proti poljskim varnostnim silam metali kamenje in steklenice, policija odgovorila z vodnim topom in solzivcem
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov