Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
6452 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
Ob začetku vrha evropskih voditeljev v Sloveniji so danes napovedani protesti. Vlada je zato aktivirala deveti člen zakona o nalogah in pooblastilih policije, s čimer je ponekod gibanje omejeno, dostop do nekaterih stavb onemogočajo ograje. Drugi poudarki oddaje: Upravno sodišče je pritrdilo neimenovanima evropskima tožilcema Tanji Frank Eler in Mateju Oštirju. Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar meni, da gre za pirovo zmago tožilcev. Več kot 300 tisoč otrok je bilo v minulih desetletjih spolno zlorabljenih v francoski katoliški cerkvi. Svetovna javnost je šokirana, Cerkev je izrazila sram in grozo. Znani so dobitniki Nobelove nagrade za fiziko: letošnji nagrajenci pomagajo razumeti najbolj kompleksne in nepredvidljive fizikalne sisteme, kakršno je tudi naše podnebje.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Koronavirus ni edina bolezen, ki polni bolnišnične postelje. V teh dneh se strmo povečuje število otrok in mladostnikov z različnimi okužbami dihal, med izredno ranljivimi so tudi starejši. V minulih letih so bile te bolezni na pohodu predvsem v zimskih mesecih, a ker so minula zaprtja države ob koronavirusu omejila tudi širjenje drugih virusov, je že začetek jeseni prinesel sezono respiratornih okužb. V oddaji tudi o teh temah. - Zaradi posledic pandemije bo po ocenah strokovnjakov letos izdelanih skoraj 8 milijonov manj vozil - Saga o brexitu še ni končana; severnoirski protokol se ne izvaja, London zahteva spremembe - Na mariborskem Lentu že 35-ta trgatev znamenite Stare trte
Z doslednim izvajanjem pravila PCT bomo epidemijo obvladali, ob zadostni precepljenosti pa bomo lahko normalno zaživeli, poudarjajo na Inštitutu Jožef Štefan. Število polno cepljenih pri nas je preseglo milijon, a meja precepljenosti je še daleč. Neprecepljenih in neprekuženih, torej dovzetnih za virus, je še približno četrtina prebivalcev. V oddaji med drugim tudi o teh temah: - Proračunski izdatki bodo letos za poldrugo milijardo evrov višji od načrtovanih - Slovenija v Bruslju znova tarča kritik zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev - Dve leti po propadu Adrie stečaj še vedno traja, ta mesec plače in odpravnine nekdanjim zaposlenim
Začelo se je novo študijsko leto, tokrat v živo v predavalnicah. Tako študenti kot profesorji upajo, da se jim ne bo treba spet seliti na splet. Potem ko je Ustavno sodišče zadržalo izvajanje odloka o pogojih PC, je več tisoč zaposlenih v državni upravi, ki niso cepljeni in niso preboleli covida, danes lahko normalno prišlo v službo. Zamenjava na vrhu ljubljanske policijske uprave; Boštjana Glaviča nasledil Janez Rupnik; Petri Grah Lazar spet podaljšali mandat začasne direktorice NPU. Eden od ciljev letošnjega mednarodnega dneva starejših je ozaveščanje o pomenu njihove digitalne vključenosti. Kot poudarja vodja univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani Aljana Šantej, je v tej luči pomembno medgeneracijsko sodelovanje.
Javnost še danes pričakuje odločitev ustavnih sodnikov o tem, ali bodo zadržali uveljavitev pogojev 'preboleli in cepljeni' v državi upravi, sicer napovedano za jutri. Proti veljavnim covidnim ukrepom je po oceni policije včeraj v Ljubljani protestiralo približno 10 tisoč ljudi. Predsednik republike Borut Pahor vlado, opozicijo in protestnike poziva k dialogu. V oddaji tudi o tem, da je Slovenska tiskovna agencija na 273-i dan brez vladnih sredstev ostala še brez direktorja, grozi ji stečaj, opozarjajo v pristojnem sindikatu. Po državi odpravljajo posledice sinočnjega neurja. V Ljubljani je bila količina padavin rekordna, v eni uri je padlo skoraj toliko dežja, kot ga v povprečju pade v celotnem septembru.
Odmeva smrt mlajše ženske, ki so jo zaradi domnevno stranskih učinkov po cepljenju s cepivom Janssen zdravili v ljubljanskem kliničnem centru. Preiskava dogodka poteka, stroka pa se je že odločila za začasno zaustavitev cepljenja z omenjenim cepivom. Medtem ni jasno, kaj se bo zgodilo s 100 tisoč odmerki Janssena, ki jih vlada namerava kupiti od Madžarske. Druge teme: V nekaterih državah cepivo Janssen uporabljajo samo za starejše starostne skupine; tudi na Portugalskem, ki je vodilna po deležu cepljenih v Evropi. Na Trgu republike v Ljubljani se tretjo sredo zapored zbirajo protestniki, ki zahtevajo odpravo izpolnjevanja pogojev PCT. Predsednica Evropske komisije von der Leynova se je med obiskom Kosova zavzela za rešitev napetosti s Srbijo prek dialoga pod vodstvom Unije.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Kandidat nemških socialdemokratov Olaf Scholz je napovedal poskus oblikovanja koalicije z Zelenimi in liberalci. S tem ko so volilci odločneje podprli SDP, so po njegovem namreč glasovali za odhod Krščanske unije iz vlade. Vlada je občinam določila višjo povprečnino, kot so sprva predvideli, čeprav so se združenja občin strinjala že z nižjim predlogom. Sporazum so podpisali danes. Nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je pri nakupih zaščitne opreme kršil načelo integritete, je ugotovila protikorupcijska komisija. Cantarutti zavrača očitke, da je privilegiral le enega ponudnika. V nekaterih delih javne uprave še vedno čakajo usmeritve, kako bodo delali od prvega oktobra, ko bo obvezno izpolnjevanje pogojev P in C. Še pred petkom pa bi zadevo lahko zadržalo ustavno sodišče.
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Premier Janez Janša je bil med zaslišanjem pred preiskovalno parlamentarno komisijo, ki se ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji, kritičen do Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poudaril je tudi, da so bili epidemični ukrepi njegove vlade primerljivi z ukrepi v drugih državah. Še nekaj ostalih tem oddaje: - zdravstvena blagajna posluje stabilno, ob koncu leta ji bo ostalo 70 milijonov evrov, vendar bo s temi najverjetneje pokrivala primankljaj v prihodnjih letih - tudi pri nas je danes potekal podnebni protest mladih, ki v številnih mestih po svetu zahtevajo učinkovito in takojšnje ukrepanje zoper podnebne spremembe - zakonska novela o zaščiti živali zavetiščem prepoveduje usmrtitev zapuščenih živali po 30-ih dneh
Vrhunski dosežki naših športnikov in športnic so med drugim razlog, da se Slovenija lahko kot edina evropska država ponaša z državnim praznikom športa. "Zdrav duh v zdravem telesu" pa je motiv številnih, ki pomembnost športa praznujejo vsak dan. V Dogodkih in odmevih tudi: - Slovenija edina na evropskem epidemičnem zemljevidu obarvana temno rdeče - Začetek srečanja vodij ameriške in evropske diplomacije nakazal zadrego Washingtona in zamero Bruslja - Predlogu preprostejših in hitrejših postopkov graditve in umeščanja objektov v prostor se obeta podpora v državnem zboru
Polsanci so danes presenetljivo zavrnili uvedbo posebnih glob za žaljenje in nedostojno vedenje. Glasovanje odraža negotovost glede moči koalicije oziroma opozicije v državnem zboru. Druge teme oddaje: - Kdaj bo prebolevnikom, cepljenim z enim odmerkom, spet veljalo covidno potrdilo? Pristojni brez odgovora - Izzivi kmetijstva: prilagajanje na podnebne spremembe počasno in drago - Slovenski kajakaši na svetovnem prvenstvu osvojili bron, kajakašice tik pod stopničkami
Krivulja rasti primerov okužbe s koronavirusom ni več tako strma, po ocenah Inštituta Jožef Štefan se širjenje virusa nekoliko upočasnjuje. Za obvladovanje epidemije je po zadnjih ocenah stroke potrebna najmanj 80 odstotna precepljenost. V Dogodkih in odmevih tudi: - Opozicija: Globe za nedostojno vedenje so strašenje in uvedba verbalnega delikta. Se obeta ustavna presoja? - Spor Francije z Avstralijo nova lekcija Uniji, da mora okrepiti skupno zunanjo in varnostno politiko - Poslovil se je zamejski vsestranski likovni umetnik Klavdij Palčič
Slovenski odbojkarji so sinoči na evropskem prvenstvu na Poljskem osvojili srebrno kolajno. Po izenačeni finalni tekmi v Katovicah so bili s 3:2 v nizih boljši Italijani. Našim odbojkarjem se tako še v tretjem finalu odbojkarskega prvenstva stare celine ni uspelo zavihteti na evropski vrh: leta 2015 so jih v finalu premagali Francozi, leta 2019 pa Srbi. Slovenski odbojkarska reprezentanca se je danes popoldne že vrnila v domovino in se bo udeležila slavnostnega sprejema na Kongresnem trgu. Preostali poudarki oddaje: - V državi upravi kmalu le sistem PC: več sindikatov zahteva ustavno presojo ukrepa, med njimi oba policijska. - Vlada napoveduje nova stanovanja; dodaten denar za rešitev stanovanjske problematike tudi občinam. - Ruski volilci so odločili: na oblasti ostaja Enotna Rusija, v poslanskih vrstah več komunistov.
V tretje gre rado, pravi slovenski pregovor in stiskamo pesti, da se bo uresničil za naše odbojkarje. Po dveh srebrnih kolajnah na evropskih prvenstvih nocoj v Katovicah odkrito ciljajo na zlato, čeprav bodo njihovi nasprotniki v finalu Italijani, ki so na tem prvenstvu izgubili le tri nize. Druge teme: Zakaj so Primorci po deležu cepljenih proti covidu med zadnjimi v državi Sejem MOS v Celju je zadovoljil tako prireditelje, razstavljalce kot obiskovalce Talibani so snedli obljube o nadaljnjevanju izobraževanja za ženske
Cepilni centri zaradi izrednega povečanja zanimanja za cepljenje iz preteklih dni, ki ga je - kot kaže - sprožila uveljavitev pogojevanja s PCT-jem tako rekoč povsod, delujejo ta konec tedna. Da jim ne bi zmanjkalo odmerkov, so jih po besedah koordinatorja za logistiko Jelka Kacina to dopoldne zagotovili nekaj tisoč. Ostale teme: - Zavrnitev cepljenja proti covidu s tretjim odmerkom za vse Američane udarec za predsednika Bidna - Francija avstralsko odpoved nakupa njenih podmornic označila za nož v hrbet - Predsednik Pahor na 40-ti Stični mladih pozval k strpnosti in dialogu
Od prvega oktobra bodo morali zaposleni v državni upravi izpolnjevati pogoj prebolelosti ali cepljenja proti covidu z najmanj enim odmerkom. Kot je povedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik, bo to veljalo za ožjo državno upravo, in sicer za ministrstva, organe v sestavi, inšpekcije, policijo, vojsko in upravne enote. Iz vrst pravne stroke prihajajo opozorila, da je ustava jasna: kadar govorimo o posegu v temeljno človekovo pravico, se ta lahko zgodi le z zakonom, pravi odvetnica Nataša Pirc Musar. Ostale teme: - Ob svetovnem dnevu varnosti pacientov zdravniki zatrjujejo, da s strokovnega vidika uvedba obveznega cepljenja proti covidu ne bi bila sporna. - V nekaterih državah članicah Unije, na primer v Italiji, Franciji in Grčiji, že uvedli obvezno cepljenje za delavce v zdravstvu in negi - Razmere na Korejskem polotoku se zaostrujejo, Koreji kažeta mišice z balističnimi raketami - Pred enim od lokalov v ljubljanskem BTC-ju popoldne izbruhnilo streljanje, poškodovani so trije ljudje
Po včerajšnjih neredih, ki so izbruhnili na sprva mirnem protestu v Ljubljani proti pogojem PCT, so policisti za zdaj pridržali devet ljudi. Policija je ugotovila, da so bili napadalci organizirani, v nemirih pa je bilo lažje poškodovanih sedem policistov in en udeleženec. Kot je pojasnil generalni direktor policije Anton Olaj, preiskava še poteka. V javnosti se vrstijo obsodbe nasilja in pozivi k mirnemu izražanju mnenj. Predvsem na družbenih omrežjih, pravi strokovnjak za komunikologijo Dejan Verčič, bi morali komunicirati bolj odgovorno. Evropska komisija ugotavlja skrb vzbujajoč trend povečevanja fizičnih napadov na novinarje, pa tudi pravnih in spletnih groženj. Septembra bi moralo biti Cerkniško jezero sicer ojezerjeno, a se je vodna bilanca spustila kar 22 metrov pod površje jezera.
Neveljaven email naslov