Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včasih se zdi, da kar polnimo omare, posebej tista oblačila za posebne priložnosti oblečemo enkrat ali dvakrat potem jih pa prekladamo. Prav za ta pa običajno tudi največ odštejemo. Potem sta tu še moda ali zgrešen nakup. Tone oblačil in tone smeti. V svetu je trend kupovanja in uporabe rabljenih oblačil iz »second hand« trgovin že leta prisoten in še se povečuje. Zdaj se tudi pri nas ljudje vse pogosteje odločijo za tovrstne nakupe. Veliko je lepih oblek, ki so bile oblečene le enkrat ali pa celo nikoli, vsakdanja oblačila so lepo ohranjena in čakajo drugo priložnost, večne vintage obleke ali posebni kosi vedno ujamejo pogled.
Matej Gjurin, ki je bil pri nas eden prvih, ki je zagrizel v to, in ima svoj »Gvant« še danes, je Urši Mravlje povedal, kako se trend spreminja, kdo kupuje in zakaj, pa tudi, če je že prodal kakšno poročno obleko.
1499 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Včasih se zdi, da kar polnimo omare, posebej tista oblačila za posebne priložnosti oblečemo enkrat ali dvakrat potem jih pa prekladamo. Prav za ta pa običajno tudi največ odštejemo. Potem sta tu še moda ali zgrešen nakup. Tone oblačil in tone smeti. V svetu je trend kupovanja in uporabe rabljenih oblačil iz »second hand« trgovin že leta prisoten in še se povečuje. Zdaj se tudi pri nas ljudje vse pogosteje odločijo za tovrstne nakupe. Veliko je lepih oblek, ki so bile oblečene le enkrat ali pa celo nikoli, vsakdanja oblačila so lepo ohranjena in čakajo drugo priložnost, večne vintage obleke ali posebni kosi vedno ujamejo pogled.
Matej Gjurin, ki je bil pri nas eden prvih, ki je zagrizel v to, in ima svoj »Gvant« še danes, je Urši Mravlje povedal, kako se trend spreminja, kdo kupuje in zakaj, pa tudi, če je že prodal kakšno poročno obleko.
Novinar časnika Dnevnik (nekoč Radia Slovenija) Vito Avguštin je avtor knjige 'Čudež leta 1984', ki je poklon Lipicancem, jahačem Kobilarne Lipica in njihovemu neverjetnemu uspehu na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Z Vitom Avguštinom se je pogovorila Mojca Klarič.
V šolske klopi podružnične šole Bovec v Soči, ki je edina na območju Triglavskega narodnega parka, bo letos sedlo osem učencev od tretjega do petega razreda.
Skoraj tri mesece sta Maruša Orel iz Šmarij na Vipavskem in njen kuža Piki potrebovala, da sta prehodila 1340 kilometrov dolgo pot od Slovenije do Albanije. Via Dinarica sicer ni poznana pohodniška destinacija, a Maruši je zelo ustrezala, saj ni oblegana. Pohodniki se po njej lahko podajo po treh poteh: beli, modri in zeleni. Maruša se je odločila za belo, ki poteka skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno, Črno goro in se konča v Albaniji. Po razmeroma neodkritih gorskih poteh Dinarskega gorovja je iskala neoznačene poti, spoznala različne ljudi, premagovala čudovite vrhove, predvsem pa je spoznavala sebe in svoje sposobnosti prilagajanja stresnim situacijam, ki jih ni bilo malo. O vsem tem se je z Marušo Orel pogovarjal Boštjan Simčič.
Druga polovica avgusta je v Ankaranu že vrsto let rezervirana za obisk mladih iz avstrijske Koroške, kamor prihajajo lutkarji in gledališčniki vse od Zilje do Suhe. Tam deluje 18 otroških in mladinskih lutkovnih in gledaliških skupin, letos jih je v Ankaranu enajst. Več pa v prispevku Smilje Baranja.
Nataša Frank je pomočnica vzgojiteljice v vrtcu v Postojni, njen Mišek Bami pa je že pred leti začaral otroke. V posebnem oblačilu, ki si ga avtorica nadene in ob pripovedovanju pravljice menja podobo, mišek dobi sceno za svoje prigode in navdušuje otroke širom Primorske. Zdaj pa je Mišek Bami postal tudi knjižni junak. Vse do leta 2022 pa ga čaka še vrsta dogodivščin v obliki projektov, katerih osrednji lik je prav on. Z Natašo Frank s epogovarja Nataša Benčič.
Glasbena zasedba Lumberjack je ponudila z rokenrolom nabito skladbo, v kateri fantje skoz ljubezensko zgodbo opisujejo globalno situacijo: Dovoljene so vse stvari. Z njo se predstavlja tudi novi vokalist, Tine Zajc.
Enza Hrovatina poznamo kot avtorja in izvajalca iz skupine Faraoni in kot kantavtorja, ki je z zgoščenko Volarie Dismentigarte v narečju njegove Izole svojemu mestu postavil svojevrsten glasbeni spomenik. Njegove znane popevke, med katerimi je Solinar skoraj ponarodel, je veliko nagrajenih na festivalu Melodij morja in sonca. Že skoraj tri leta zaradi bolezni živi nekoliko odmaknjeno življenje, a ga je razstava njegovih slik z naslovom Avtportreti in vizije v Galeriji Plac Izolanov v Izoli, spet popeljala med ljudi. Ob tej priložnosti se je z njim pogovarjala Nataša Benčič.
Na letošnjem festivalu Poletje z biseri so obiskovalci slišali tudi premierno izvedbo skladbe z naslovom »Odprta knjiga«, ki govori o tem, kako lepo je lahko v dvoje. Ko se odpremo. Je impresija lepote partnerskega odnosa in govori o harmoniji skupnega bivanja - kaže smer, da je to možno. Ne na holivudski način, ampak preprosto - s spoštovanjem, igrivostjo, sprejemanjem, z nagajivostjo, razgaljenjem in vztrajnostjo. Skladba je postala 'Pesem in pol', z Blažem Učakarjem se je pogovorila Janja Lešnik.
"Kuharica pridna, čedna, je vse hvale vredna!" To je ena od misli, ki so jih slovenske babice nekoč izvezle v blago, obešeno nad štedilnikom. Danes te stenske prte najdemo skorajda le še v muzejih. Da je kuhanje veščina in obenem vrednota, pravi primorska kuharica Emilija Pavlič. Zase pravi, da je kuharica, ne pogrejevalka hrane, ker kuha po receptu, medtem, ko pogrejevalci hrane potrebujejo navodilo za pripravo. Smilja Baranja se je o tem, kako pomembno je znati kuhati in drobnih modrostih pogovarjala tudi z etnologom, dr. Bojanom Knificem.
Svoboda dihanja je naslov nove knjige filozofinje Elene Pečarič, ki je sicer tudi strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih pri Društvu za teorijo in kulturo hendikepa. Navdih za knjigo je bila osebna izkušnja. »Imam mišično distrofijo,« pojasnjuje. V nekem trenutku pa je začutila, da ji zmanjkuje zraka. Morala je v bolnišnico. Na Golnik. Svojo travmatično izkušnjo je po 20-ih letih ubesedila, pregnetla in jo nato letos pri koprski založbi Zrakogled objavila v Svobodi dihanja. Veliko je namreč tabujev, pravi, povezanih z dihalnimi težavami, pa tudi glede razumevanja ljudi, ki se z njimi soočajo. O delu, ki ponuja večplastno branje in nastavlja kritično ogledalo tudi sistemu obravnave bolnikov, se je z njo pogovarjala Lea Širok.
Boštjan Pertinač je kantavtor, pevec, kitarist, producent in multiinštrumentalist, ki poleg svoje solo kariere vodi tudi lastno glasbeno šolo Pertinach in delavnice za starejše. Da je postal pristni kraški trubadur, gre v resnici zahvala Gabru Radojeviču, ki mu je ob poslušanju pesmi 'Daj povej mi' dal ključen nasvet »Bodi ti!«. Kraški trubadur, ki je v preteklosti v naši rubriki že nastopil s skladbami »Daj povej mi« in »Suhi zid«, v kraškem dialektu tokrat opeva 'plave oči'. Njegova 'Plima' je postala Pesem in pol.
Mineva 211 let od ustanovitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. O tematiki varovanja biodiverzitete v zgodovini vrta ter o vrtu samem, ki je bil izbran med 3712 tovrstnimi vrtovi na svetu, med petnajstero izbrancev z dvema svetovnima certifikatoma – za botanične vrtove in za varovanje rastlinskih vrst, govori nova dvojezična knjiga, nastala v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana: »Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete«. Knjigo so napisali dr. Nada Praprotnik, dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak.
V Sloveniji imam vrsto rastlin in živali, ki rastejo oziroma živijo le pri nas. Nekatere pa celo zgolj na majhnem, omejenem koščku ozemlja. Pravimo jim endemiti. Skupno jih je nekaj manj kot 900, večina je živali. Nekaj endemitov imamo tudi na Primorskem. Izključno na območju severnih in južnih obronkov Trnovskega gozda raste rebrinčevolistna hladnikovka, v Baški Grapi pa kratkodlaka popkoresa. O teh posebnih rastlinskih in živalskih vrstah se je Karin Zorn Čebokli pogovarjala z Danijelom Rojškom iz novogoriške območne enote Zavoda za varstvo narave.
Ženski bodibilding se je od leta 1977, ko je bilo v Združenih državah Amerike prvo tekmovanje, vsaj deloma otresel stereotipov, ki so ženskam zapovedovali, kaj je za njihovo telo primerno, in kaj ne. Sestrstvo mišic, kot ga je poimenoval ameriški novinar Bill Dobbins, je po dobrih treh desetletjih od sramežljivih začetkov vse bolj priljubljen ženski šport. Pred dvema letoma se je z njim resno začela ukvarjati tudi Koprčanka Jerneja Stopar. Letos je že državna prvakinja v dveh kategorijah. Zelo uspešna je bila tudi v svetovnem merilu. Odlične rezultate je dosegla na svetovnem prvenstvu bodibildinga in fitnesa v Kopru, na katerem je pred dobrim mesecem, ob strogih pogojih omejevanja epidemije, in zato brez gledalcev, nastopilo več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk iz 16-ih držav. Jernejo Stopar je pred mikrofon povabila Lea Širok.
Tokrat je v rubriki 'Pesem in pol' zmagala skladba 'Zrak v telo' skupine Folk Idoli. Pesem in načrte skupine je Mojci Klarič predstavil Tadej Prosenc.
Škratji Kras je nova družinska dogodivščina v Štanjelu na Krasu, ki otroke in odrasle popelje v čudoviti svet Krasa. Poslušalcem Radia Koper jo je predstavila Nina Peče Grilc.
Ta teden je zmagovalna pesem rubrike Pesem in pol 'Nemirna tišina', ki jo je v Dopoldnevu in pol predstavila Moya oz. Mojca Štoka.
Veliko nagrado 40. festivala MMS je prejela Tatjana Mihelj za pesem Ples v dežju, ki je osvojila tudi nagrade žirije za izvedbo pesmi, najboljšo glasbo in najboljše besedilo. "Nikoli ne prenehajte sanjati, meni so se danes uresničile sanje," je dejala. Reportažo je pripravil Alfred Gei.
Jeklena volja, vztrajnost in predanost delu so sinonimi vsakega vrhunskega športnika. A te vrednote so na hudi preizkušnji, če vanje neusmiljeno poseže usoda. To se je zgodilo Aneju Dopliharju iz Dornberka. Do leta 2017 je tekmoval z motokrosom, po nesreči, ki ga je prikovala na invalidski voziček, ni prekinil svoje športne poti in tako je vse svoje moči usmeril v paraolimpijsko disciplino - ročno kolesarjenje. Za ta šport se je začel zanimati že med rehabilitacijo na Soči. Hitro je ugotovil, da se je prav odločil, saj so na Primorskem razmere za kolesarjenje vse leto dobre. Začetki so bili zahtevni, z vztrajnostjo in močno voljo pa si je prekolesaril edino slovensko parakolesarsko kvoto na prihajajočih paraolimpijskih igrah. S trenerjem Luko Kovicem sta pripravila vse potrebno do paraolimpijskih iger, ki se pričnejo 24. avgusta v Tokiu. Pred odhodom ga je obiskal Boštjan Simčič.
Po petih letih odsotnosti z glasbene scene se je hrvaški glasbenik letos Gibonni vrnil z novim mini albumom 'U po ure'. Izid je napovedal s pesmijo 'Kiša', ki na Hrvaškem podira rekorde poslušanosti na radijskih postajah. Legendarni splitski glasbenik je nazadnje ustvarjal z Oliverjem Dragojevićem, mimo katerega tudi ni šlo v pogovoru z Anito Urbančič. Srečala sta se v Ljubljani, o čem vse je tekla beseda, pa boste izvedeli ob poslušanju posnetka. Najprej je odgovoril na vprašanje, kaj vse se po njegovem mnenju da storiti v pol ure.
Neveljaven email naslov