Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
V hrvaški Istri deluje šest slovenskih društev, najstarejše med njimi je Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja. Ustanovljeno je bilo leta 2001 in danes v njem aktivno deluje okoli 130 članov. V Slovenskem domu sredi mesta se, ob različnih dejavnostih, srečujeo skoraj vsak dan. Znotraj društva namreč delujejo različne skupine, v katerih vsakdo lahko najde kaj zase - v glasbeni sekciji, v kreativnih delavnicha, v delavnicah Zdravo življenje, v likovnih delavnicah. Ena najpomembnejših dejavnosti društva pa je ohranjanje slovenskega jezika. S članicami "Istre" se je v Pulju srečala Barbara Kampos.
"Obnovljivi viri energije v primorskih občinah« je projekt Goriške lokalne energetske agencije, ki je pet let združeval devet primorskih občin in Triglavski narodni park s ciljem trajnostne energetske oskrbe. Aktivnosti je bilo veliko: poleg postavitve sončne elektrarne, številnih naložb v prenovo kotlovnic in v energetske sanacije objektov, so tudi učence in dijake izobrazili o varčni porabi energije. Številne njihove izdelke so postavili na ogled na travniku pred novogoriško mestno občino, kjer je potekala zaključna prireditev. S prizorišča se se je v program Radia Koper oglašala Karin Zorn.
Univerzalni in demokratični Mojo( Mođo) hišni band. Gre za blues-funk zasedbo iz Kanala, ki je nastopila že na številnih odrih v Sloveniji in v tujini. Izvajajo izključno avtorsko glasbo, po več letih delovanja pa so lansko leto izdali tudi svoj album. Skupina bo gost današnjega dopoldneva.
Slovensko kulturno društvo Ajda Umag je najmlajše slovensko društvo na Hrvaškem. V teh dneh praznuje svoj 4. rojstni dan. V Umagu in njegovi okolici živi nekaj več kot 500 Slovencev. V Ajdo je včlanjenih 170. Od začetkov pa do danes je društvo postalo prepoznaven povezovalec pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ki je širši javnosti preko svojega delovanja uspelo približati slovensko kulturo in slovenski jezik. Četrto obletnico so proslavili z nastopom Vokalne skupine Ajda, odprli so razstavo Leonide Bernetič Zelenko in Nine Zelenko ter priredili koncert zlatih slovenskih uspešnic.
Antonija Mikuletič Žnidaršič iz Ilirske Bistrice je svojim potomcem zapustila zvezke z zapisano kroniko vsakdanjega življenja. Naslovila jih je "Moji spomini na mlade Bistričane". Gre za nekakšno časovno kapsulo velikega pomena za lokalno zgodovino. O knjigi se je Ljuba Sušanj pogovarjala s pravnukinjo avtorice Nijo Antonijo Šircelj in z Milojko Primc iz turističnega društva Ilirska Bistrica.
Pred sobotnim zaključnim koncertom 11.mednarodnega zborovskega festivala Koper smo v studio povabili zborovodkinjo Majo Cilenšek, ki je tudi v umetniškem odboru festivala in predsednico MPZ Obala Martino Grižančič.
Bodimo pozorni na stare, včasih v skritih kotičkih pozabljene cvetoče lepotice širom Slovenije, ki so pred mnogimi leti pobegnile izza grajskih ali samostanskih zidov. V sebi nosijo bogato gensko dediščino, zaklad za katerega smo dolžni poskrbeti, da ne izgine za vedno. Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije išče primerno lokacijo, kjer bi lahko na enem mestu uredili zbirko takšnih starih, brezimnih vrtnic. Seveda bi jih strokovnjaki poizkušali identificirati in razmnožiti na najustreznejši način, zato upajo na pomoč skupnosti pri odkrivanju skritih lepotic. Več o tem- predsednica Društva ljubiteljev vrtnic- Breda Čopi.
Leta 2010 je sodeloval v prvi sezoni oddaje Slovenija ima talent Leto pozneje je izdal svojo prvo pesem Da da di da, za katero je posnel tudi svoj prvi videospot. Istega leta se je udeležil Misije Evrovizije a je izpadel že po prvem nastopu. Leta 2013 je izdal svoj albumski prvenec Tvoji nasmehi in s pesmijo Tam na obali nastopil na Melodijah morja in sonca 2013 na katerih je prejel nagrado Danila Kocjaneiea za najboljšega mladega izvajalca oziroma avtorja. Leto zatem je nastopil na Slovenski popevki _2014 s pesmijo Tvoj spomin. Je avtor svojih pesmi - tako glasbe kot besedila -, skladbe pa piše tudi za druge izvajalce (npr. Aljo Krušič- Od leta 2012 do 2014 je pel v hišnem bandu oddaje Moja Slovenija .
Erika Valenčiča, novinarja Televizije Slovenija, doma iz Ilirske Bistrice, poznamo predvsem po odmevnem dokumentarcu Koalicija sovraštva, v katerem je predstavil naveze politike, Sove in radikalne desnice v Sloveniji, za katero večina sploh ni vedela ali verjela, da pri nas obstaja. Erik Valenčič pa je predvsem vojni poročevalec, ki je obiskal številne bližnjevzhodne države, kjer divjajo vojne, nasilje, in se soočajo s humanitarno stisko. O tem, zakaj ga krvavi Bližnji vzhod privlači in kako ga doživlja, pa seveda o občudovanju in blatenju, ki njegovo delo spremlja doma, v Sloveniji, se je z Erikom Valenčičem pogovarjala Nataša Ugrin Tomšič.
Erika Valenčiča, novinarja Televizije Slovenija, doma iz Ilirske Bistrice, poznamo predvsem po odmevnem dokumentarcu Koalicija sovraštva, v katerem je predstavil naveze politike, Sove in radikalne desnice v Sloveniji, za katero večina sploh ni vedela ali verjela, da pri nas obstaja. Erik Valenčič pa je predvsem vojni poročevalec, ki je obiskal številne bližnjevzhodne države, kjer divjajo vojne, nasilje, in se soočajo s humanitarno stisko. O tem, zakaj ga krvavi Bližnji vzhod privlači in kako ga doživlja, pa seveda o občudovanju in blatenju, ki njegovo delo spremlja doma, v Sloveniji, se je z Erikom Valenčičem pogovarjala Nataša Ugrin Tomšič.
Kolesarska pot ob Soči, ki jo bodo uradno odprli v začetku maja, se bo zagotovo uvrstila med najbolj slikovito pot v Sloveniji. Dolga je devet kilometrov in poteka tik ob smaragdni Soči zato bo zagotovo posebno doživetje tako za kolesarje, družinske kolesarske izlete ali tiste, ki se bodo po njej odpravili peš. Občine ob Soči pa imajo že pripravljene načrte za gradnjo celovite daljinske poti, ki bo potekala od izvira Soče v Trenti do izliva v bližini italijanskega Tržiča. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Andrejo Trojar Lapanje iz novogoriške občine, gorskega kolesarja Jana Klavoro in Maro Černic, odbornica za turizem na pokrajini v Gorici.
Otok, zavod za razvijanje filmske kulture, bo v nedeljo v Art kinu Odeon v Izoli tretjič organiziral filmski dan, namenjen najstnikom med 12. in 14. letom iz vse Slovenije. Celodneven brezplačen dogodek poleg ogleda treh evropskih mladinskih filmov vključuje tudi vodene pogovore in ustvarjalne delavnice. Izola, filmsko mesto s tradicijo, se tako ponovno začenja ogrevati za pestro dogajanje v naslednjih mesecih.
Predstavitev vseslovenske akcije NOČ knjig in kako jo bomo preživeli na Primorskem - Urška Bonin iz Osrednje knjižnice Srečka Vilhara v Koper
Letos mineva 70 let odkar so v Ajdovščini, 5. maja 1945, ustanovili prvo slovensko narodno vlado po drugi svetovni vojni. Ob tej obletnici pripravljajo vrsto dogodkov, vrhunec pa bo 2. maja s slovesnostjo na Lavričevem trgu. Več o tem, kaj vse pripravljajo v sklopu obeleževanja, pa v prispevku, ki ga je pripravila Karin Zorn.
Tradicionalno srečanje ljubiteljev Tomosovih dvokoles bo letos pospremila še pregledna razstava z naslovom -Od Jadrana do oceana-, ki jo Društvo Adria Classic pripravlja s piranskim Pomorskim muzejem. Več o tem Stevo Vujič in predsednik društva Edi Glavič.
Muzikobala je edini portal slovenske obalne glasbene scene, ki povezuje vse obalne glasbene ustvarjalce. Osnovne vsebine portala so novice, dogodki, glasba, recenzije, biografije aktualnih obalno slovenskih glasbenih skupin ter zgodovinski glasbeni arhiv. Portal so prostovoljno ustanovili lokalni glasbeni navdušenci, kljub temu pa se spletna stran danes lahko pohvali z velikim številom obiskov ter prepoznavnostjo v prostoru.
Slovensko zdravniško društvo Trst-Gorica bo prihodnji teden obeležilo 33 let delovanja. Društvo so ustanovili leta 1982. Sprva so imeli okrog dvajset članov, danes pa jih je že okrog sto. V vseh teh letih so priredili več kot 160 strokovnih predavanj in izdali štiri publikacije. O društvu se bomo pogovarjali z zdravnikom Rafkom Dolharjem, ki je tudi predsednik društva že od samega začetka.
Za marsikoga je že navaden polet z letalom doživetje, ki se ne ponudi prav pogosto, ampak za pravi odmerek užitka v tretji dimenziji je seveda treba sesti v akrobatsko letalo. To je zvrst letenja, ki je tudi tekmovalna disciplina in zanjo se navdušujejo tisti, ki v pilotiranju iščejo natančnost in popolnost pri vodenju letala skozi zračne akrobacije. In o tem v naslednjih minutah v reportaži, ki jo je pripravil Sandi Škvarč.
Neveljaven email naslov