Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
V Cerkljanskem muzeju so v začetku leta odprli gostujočo razstavo Goriškega muzeja z naslovom Staroverstvo in staroverci - Etnološka zbirka Pavla Medveščka. Z Darjo Skrt iz Goriškega muzeja se je o tem pogovarjala Ljuba Sušanj.
Ljudska pevska skupina Kantadore je z nastopom v dvorani krajevne skupnosti Gradin obeležila 20 let delovanja. Pevci so medse povabili kar nekaj ljudskih godcev in pevcev in pripravili prijazen večer po domače. Več o tem je voditeljici Ljubi Sušanj povedal Stelijo Markežič.
Že nekaj časa lahko na nebu opazujemo komet Lovejoy, ki je iz ozvezdja Goloba prešel v ozvezdje Bika. Izjemne barve njegovega repa ga uvrščajo med lepše komete. Zakaj mu astronomi s pozornostjo sledijo, je voditeljici Ljubi Sušanj pojasnil Herman Mikuž iz Observatorijev Golovec in Črni vrh nad Idrijo.
Predstavljamo vam četrto knjigo brkinske pesnice in pisateljice Danice Pardo V naročju. Slišali boste pesmi, ki jih je sama recitirala in tiste, ki so jih uglasbili različni avtorji. Z avtorico knjige se je pogovarjala Smilja Baranja.
Tolminski muzej je izdal knjigo »Zdaj pa grem na bojno polje«. Gre za dnevniške zapise in pesmi, ki jih je času prve svetovne vojne zapisoval navadni vojak Ivan Uršič iz Zgornje Borjane. Zapise je muzeju predal njegov sin Stanislav Uršič, ki se je pred tem sam lotil zapisovanja očetovih spominov. Mala knjižica, ki je Ivana Uršiča med vojno spremljala povsod, v njej pa je zapisano kaj je doživljal v tem času, nosi tiho sporočilo, da vojna ni rešitev. Prispevek Lee Kemperle.
Okusi dišečega Krasa je naslov knjige izpod peresa Andrejke Cerkvenik, Ksenije Krajšek Mahorčič, Milene Štolfa in Jane Pečečnik. Nastala je v okviru projekta Revita Belaj - Trajnostna revitalizacija krajine na stiku Krasa in Brkinov,ob podpori Društva kmetic sežanske regije, Parka Škocjanske jame in Poslovnega in organizacijskega centra KrasNa . Ljuba Sušanj je v studiu gostila Andrejko Cerkvenik.
Obalno planinsko društvo je izjemno aktivna skupnost. Tudi letos so pripravili bogat izobraževalno- rekreacijski program, z vodilno vsebino: kultura planinca, kultura gornika. Več o tem Maruška Lenarčič, cenjena aktivistka in delavka v omenjenem društvu.
Matjaž Klemenčič, eden najboljših slovenskih zmajarjev, se je jeseni lotil zanimivega in malce nenavadnega projekta. Z zmajem je visoko nad Bovcem pristal na krilih jadralnega letala, ki ga je pilotiral Pipistrelov testni pilot, Nejc Faganelj. Dogodek je v letalskih krogih vzbudil precej zanimanja, širše pa malce manj, zato ga je Sandi Škvarč v pogovoru z obema junakoma predstavil tudi našim radijskim poslušalcem.
Z raziskovanjem zadovoljstva in občutkov sreče pri ljudeh se ukvarja razmeroma nova znanstvena veja - tako imenovana pozitivna psihologija. Ker velik del našega življenja preživimo v službi, ne preseneča, da je predmet raziskovanja tudi sreča na delovnem mestu. Pred dnevi je Slovenijo obiskal svetovno znani svetovalec mednarodnim podjetjem Dimis Michaelides. Udeleženci njegovih delavnic, med katerimi je bila tudi Maja Kirar, so lahko iz ust karizmatičnega predavatelja izvedeli, zakaj bo sreča na delovnem mestu razveselila ne samo nas, ampak tudi naše šefe. V najbolj uspešnih podjetjih so namreč zaposleni ljudje, ki delajo tisto, kar imajo radi.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je novembra za najstarejšega obrtnika leta razglasila 83-letnega čevljarja Aleksandra Vukoviča iz Kopra. Bil je prvi, ki je imel ustrezno izobrazbo za izdelavo ortopedske obutve, znan pa je bil predvsem po izredno kvalitetnih unikatnih čevljih. Čeprav se čevljarski obrti pišejo slabi časi, še vztraja v delavnici v Župančičevi ulici v Kopru. Tam ga je obiskala Tanja Jakomin Kocjančič.
Februarski žled je izzval močan odziv v družbi ter porodil zamisel, kako kolektivno izkušnjo povzeti, ohraniti in položiti v skrinjo dediščine. Nastala je knjiga, ki nagovarja z močjo besede in likovno podobo. 30 pripovednih enot sestavljajo besedila, ki so nastala na natečaju za literarno pisane spomine na žled na Slovenskem. Natečaj je razpisala Založba Fran iz Celovca. Besedila se nam razprejo kot razkošna pahljača življenja, bogatita jih edinstvenost upovedovalnih perspektiv in osebna izpovednost. Tema je nagovorila pisce iz domala celotne Slovenije. Impresivne fotografije februarskega žleda dajejo knjigi dokumentarno in estetsko vrednost. Reportažo s predstavitve knjige v Krpanovem domu v Pivki je pripravila Barbara Čepirlo.
Ni očarljiva in polna izzivov le mladost, temveč je lahko tudi starost. V Center za dnevne aktivnosti starejših občanov Koper je vključenih skoraj 1340 mladih po srcu. Mateja Brežan jih je obiskala na praznovanju vseh rojenih decembra in slišali boste, da zrela leta niso zaključek, temveč predvsem nov začetek.
Dvanajsta številka Ilirskih tem z naslovom "Od zadružne mlekarne do mlekarske in poljedelske industrije" je posvečena nekdanji trnovski mlekarni. O tej zanimivi gospodarski zgodbi je voditeljici Ljubi Sušanj pripovedoval Vili Gombač iz Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica.
Blizu Doline pri Trstu ležijo Mačkolje, ki jih obiskovalci poznajo zlasti po priljubljenem prazniku češenj. V vasi pa hranijo tudi bogato ljudsko izročilo. Tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo je obiskala Tjaša Lotrič:
Blue Krass je tržaška skupina, ki se posveča akustičnemu countryju, torej bolj etno folk zvočnosti. Sestavljajo jo izkušeni glasbeniki, ki jih poslušamo tudi v drugih glasbenih zasedbah. Trenutno je na porodniškem dopustu violinistka Sandra Brus. Skupaj z Martino Krapež, Aljošo Saksido in Giuliom Rossellijem sodelujeta v skupini Blue Krass še violinist Andrea Monte, sicer član tudi folk zasedbe Wodden legs (prej Tattua), ki izvaja irsko glasbo, ter basist Franz Cainero (vendar ga bo tokrat nadomeščal Martin Andolsek, tudi član Kraških Ovčarjev, in še posebej narodnozabavnega Kraškega kvinteta). Blue Krass je zanimiva glasbena družba, ki se je z veseljem odzvala našemu povabilu, da bi poslušalcem Radia Koper na svojstven način približala praznični utrip. Blue Krass v živo v Dopoldnevu in pol!
Ni ga človeka, ki mu jaslice ne bi posredovale kančka topline in posebnega hrepenenja po spokojnem domu. Kako si še lahko razlagamo to skrivnostno zatočišče lepega in dobrega, je Ljuba Sušanj vprašala koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča.
V vrtcu je pred prazniki neizmerno lepo! Poln je okraskov in otroškega pričakovanja. Janja Novoselc se je odpravila na obisk k otrokom iz skupine Žabic v starem sežanskem vrtcu. Nismo mogli mimo dedka Mraza, ki je otroke obiskal dan prej.
V silvestrskem dopoldnevu smo se družili z Brkinsko godbo. Mladi godbeniki pod vodstvom Tomaža Škamperleta, so v živo igrali praznične skladbe.
V portoroškem Avditoriju so pripravili "Koncert najlepših pesmi". Pod umetniškim vodstvom Maria Petvarja, glasbenika, ki je veliko ustvarjalne moči namenil zborovskemu petju in komponiranju, so se na odru zvrstili izvrstni izvajalci popularne glasbe, med njimi tudi Oto Pestner in gostje iz tujine. Pred koncertom smo gostili Maria Petvarja in nekaj izvajalcev.
Minuli vikend nas je prvič letos obiskala zima in spet največ preglavic povzročila na cestah. Dežurne ekipe so bile nepretrgoma na delu in poskrbele, da se življenje tudi včeraj, ko je bilo najhuje, ni povsem zaustavilo. Pa si lahko zamislimo, da bi se ob takšni snežni ujmi vrnili nekaj desetletij nazaj in bi se namesto s plugi, s snegom spopadli z golimi rokami in lopatami. Spomin na tiste čase, ko je bilo kidanje snega tudi dobrodošel zaslužek, je obudil Lenart Škvarč s Cola nad Ajdovščino, ki je prav včeraj, ko smo ga obiskali, praznoval 83. rojstni dan.
Neveljaven email naslov