Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
Bohem je slovenska rock skupina (tudi simfo rock), katere člani so z vseh koncev Slovenije, ustvarjajo pa v Trbovljah .V preteklosti so bili znani predvsem po energičnih koncertih svoj prvenec Življenje ni zločin pa so izdali 2004 pri založbi Melopoja . V spominu ostaja skladba z Laro Baruca - Kraljica sanj . Tokrat nam bo pevec skupine Matic Jere predstavil njihov zadnji album NA DRUGEM BREGU, ki vsebuje kar nekaj že dobro sprejetih singlov- zadnji je recimo NE ŠE ZASPAT.
V Izoli se bo čez dobro leto mogoče potapljati tudi v prvem podvodnem arheološkem parku v Sloveniji. Njegovo vzpostavitev načrtujejo v okviru več kot milijon dvesto tisoč evrov vrednega projekta Arheologija za vse, ki ga je kot vodilni partner pridobila Univerza na Primorskem. Arheološki park Simonov zaliv bo tako dostopen najširši javnosti, deloval bo vse leto, predvsem pa bo postal del kulturne in turistične ponudbe okolja. Več v prispevku Lee Širok.
»V zraku nad morjem« je naslov dokumentarnega filma o bogati dediščini letalstva na Slovenski obali, ki je nastala v sodelovanju Aerodroma Portorož in zavoda Nomed in so ga ta teden premierno predstavili v Portorožu. Avtorji filma so raziskali začetke letalstva, od prvih hidroplanov družine Cosulich v letu 1921, prvih komercialnih linij, pilotske šole… do podobe letališča danes in načrtov za jutri. Družba Aerodrom Portorož si je že dolgo želela pisano zgodovino zaokrožiti v filmsko celoto. Izdelavo so zaupali zavodu Nomed, ki se ukvarja z video in avdio produkcijo, pri raziskovalnem delu pa so jim pomagali dokumenti, knjige, a tudi spomini prvega pilota, ki je pristal na letališču Portorož, danes čilega 85-letnika Draga Gabrijela. Nataši Benčič, ki se je pogovarjala s producentom filma Andrejem Božičem, direktorjem letališča Robertom Krajncem in legendarnim pilotom, je ta najprej zaupal zgodbo, kako so takrat iskali lokacijo za letališče in kako je izgledal prvi uradni pristanek letala 22. avgusta 1968.
Zakaj tudi mladi radi sežejo v preteklost, iz katere črpajo navdih za sodobno ustvarjanje, bo razkril današnji sogovornik Peter Filipčič . Z njim bo tekla beseda o celovečernem filmu z naslovom "Bo ben taku, da bo prou" o avtorskem delu Kulturnega društva Brkini.Film prikazuje trdo delo brkinskega človeka, običaje in življenje v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno.Osrednji del dogajanja pa predstavlja zgodba mladega para pogojenega s socialnim in premoženjskim razslojevanjem. Tipična družbena drama, po resnični zgodbi , ima sicer prijazen konec, vendar pa dogajanje izpričuje okostenelo tradicijo podrejenega in nadrejenega.
Na odru Kulturnega doma v Gorici bo prihodnji četrtek prva predstava v okviru komičnega gledališča -KOMIGO. Uvod v abonmajsko sezono bo začel ljubljanski Teater Morpheus s predstavo STO SVEČK ZA JEŽKA. Festival se je trdno zasidral v obmejnem prostoru, saj že dvanajst let skrbi za smeh med Italijani, Furlani in Slovenci. Do začetka junija si bo v Gorici moč ogledati osem predstav. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Igorja Komela, ravnatelja Kulturnega doma, ki že več kot desetletje skrbi za organizacijo tega festivala.
V Istri smo bistri pravi primorska glasbena skupina Ne me jugat. To pa je tudi naslov aktualnega glasbenega projekta in prihajajoče zgoščenke, ki bo poslušalcem na voljo v tem mesecu. Konec tedna pripravljajo v ta namen veliki koncert, kjer bodo predstavili svoje največje avtorske uspešnice v povsem novih aranžmajih. Na koncertu v Dekanih pri Kopru, bo premierno predstavljena tudi njihova najnovejša pesem „Rasta Istra", v kateri gostijo jamajškega pevca Carltona Reida. V pesmi, za katero so fantje pravkar zaključili snemanje videospota so "cepili" istrsko polko na jamajški reagge. Prav to eksperimentiranje in izvajanje v istrskem narečju pa je rdeča nit njihovega trenutnega ustvarjanja.Mitja Koradin pevec omenjene skupine bo gost dopoldneva in pol..
V Luciji so konec preteklega tedna odprli prvo barmansko akademijo v Sloveniji, Seaside Bar Solutions in coworking prostore Akademije za prihodnost . Gre za dva projekta, združena v enega, ki prepletata mrežo mladih posameznikov z željo po kreativni skupnosti in aktivnem sodelovanju pri razvoju domačega kraja in širše okolice. Podprla ju je občina Piran. Gost Nataše Benčič v studiu je bil idejni vodja projekta Damjan Brajko.
Društvo ljubiteljev Martin Krpan z Blok se že nekaj časa resno ukvarja s povestjo o Martinu Krpanu, ki jo je Levstik napisal sredi 19. stoletja, da bi z njo utemeljil svoj literarni program. Ta junak z Vrha pri Sveti Trojici je Bločanom očitno tako zlezel pod kožo, da so celotno ozadje Levstikove zgodbe, ki je nastajala na Notranjskem, posneli na filmski trak. Film so naslovili Bloška resnica o Martinu Krpanu in v njem argumentirali dejstva, s katerimi zagovarjajo Krpanov izvor. Zdaj je popolnoma jasno, da je Martin Krpan bloški junak in ne pivški, sta v reportažnem zapisu, ki ga je pripravila Barbara Čepirlo, povedala Slavko Petrič in Franc Hiti.
»Fajn, lepo. Počutim se počaščen. To je velik izziv. Čar življenja pa je, da kljub rezultatom ostaneš tak, kot si.« Tako je ob novici, da je postal Osebnost Primorske meseca februarja, dejal vodja ekipe Team to aMaze Andrea Massi. Z njim se je pogovarjal športni urednik Primož Čepar.
Potujoči kino verjetno še živi v spominih naših poslušalcev. V 50. in 60. letih minulega stoletja je bil na podeželju, kjer še ni bilo televizije, edino razvedrilo. Med kinooperaterji, ki so filme predvajali po številnih istrskih vaseh, je bil tudi danes 84-letni Ruggero Korda. V Kopru ga je obiskala Tanja Jakomin Kocjančič.
Pred 26 leti so Osapci obnovili svoj kulturni dom. Ponovno je zaživela društvena dejavnost, za pevski zbor ali pihalni orkester pa ni bilo pogojev, zato so se odločili za dramsko skupino. Skupina osapskih ljubiteljev je namreč že prej pripravljala skeče ob priložnostnih praznovanjih. Imeli so minijaturni oder, ki je spominjal na lutkarskega. 1989 leta, ko je slovenski kulturni svet praznoval 200 letnic uprizoritve Županove Micke, so se tudi v Ospu odločili , da postavijo na oder omenjeno komedijo z dodano vrednostjo- prevedli so jo v domače osapsko narečje, malce spremenili imena in tako je začela pot dramske skupine, ki se danes predstavlja na mnogih domačih odrih in zunaj meja. V studiu Darja Krkoč,izjemno delujoča domačinka na kulturnem polju in Edita Frančeškin, duša dramske skupine, ki s svojo umetniško paličico skrbi za režijo.
Kulturno društvo Hrvatini, Društvo Slovencev Miljske občine, Kulturno društvo Istrski grmič iz Škofij in, letos prvič, Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja prirejajo v okviru meseca kulture že 5. skupno prireditev pod naslovom Istra smo ljudje. S predstavniki omenjenih društev bo tekla beseda o namenu in pomenu druženja ter o letošnjem bogatem programu, ki ga bodo občinstvu posredovali jutri zvečer v hrvatinskem kulturnem domu.
Čuki že skoraj tri desetletja polnijo dvorane in po vseh teh letih dokazujejo, da imajo dovolj najstniške energije, zaradi katere lezejo pod kožo vsem generacijam.. Tokrat se predstavljajo z albumom Bam Bam Bam. V studiu Jože Potrebuješ.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Včeraj je bil dan Civilne zaščite. Kot vsako leto so tudi letos, na slavnostni seji podelili priznanja zaslužnim posameznikom, tokrat tudi iz tujih reševalnih enot. V ta namen bomo s Srečkom Šestanom, poveljnikom CZ Republike Slovenije izmenjali nekaj besed. Pomen in namen omenjene organizacije zasluži javno pozornost, saj si ob kopici vremenskih in drugih neprilik z neprijaznimi posledicami, skorajda ne moremo več predstavljati življenja brez pomoči članov civilne zaščite. Primorcem ostaja v spominu lanskoletni prejemnik kipca CZ za življenjsko delo Bogdan Zoratti iz NOve Gorice. Kako bo letos, pa v pogovoru s Šestanom.
V novogoriški e-Hiši so pripravili delavnico, kjer so otroci izdelali svoj radijski tranzistor. Potekala je v okviru niza dogodkov, ki so jih poimenovali Svet tehnike. Z njimi želijo v e-Hiši predvsem mladim posredovati tehnična znanja in veščine, pri tem pa jim pomagajo različna Goriška društva s področja tehnične kulture. Tokrat sta svoje delovanje in znanje predstavila radiokluba Burja in Nova Gorica.
11.00 Trnovski maraton je bil ena največjih zimsko-rekreativnih prireditev v nekdanji Jugoslaviji. Njegovo središče je bil Čri vrh nad Idrijo, proge pa so bile speljane po razgibani črnovrški planoti. Na vrhuncu leta 1981 je na njem nastopilo kar 3500 tekmovalcev, pozneje pa so njegovo usodo krojile "zelene zime" in velikokrat preprečile nadaljevanje tradicije. Po večletnem premoru so ga ponovno obudili pred desetletjem in pod okriljem zveze društev Črni vrh je uspela tudi letošnja izvedba, ki pomeni temelje za nove tovrstne načrte. Več o Trnovskerm maratonu v pogovoru Sandija Škvarča z Romanom Rupnikom, ki je bil pred leti idejni vodja vrnitve Tronovskega maratona na črnovrško planoto in je tudi sam smučarski tekač in trener.
Varja Kališnik je zanimiiva ženska, najmanj to. Avtorica odličnih kolumen, ki smo jih dolgo brali v Poletu, avotrica več knjig, voditeljica zelo posbenih - čustveno očiščujočih, zdravilnih delavnic. Na dolg spisek vsega dobrega je zdaj dodala knjigo BELA V LJUBEZNI. Najti pravega partnerja in imeti rad sebe bo zdaj lažje. Z Varjo kališnik se je pogovarjala Nataša Benčič.
Valmarinke so najbolj prepoznavne v pustnem času, saj so se zbrale tudi iz želje po ohranjanju starih istrskih šeg in navad. Skupina nosi ime po zaselku Valmarin, ki leži ob stari cesti proti Trstu, nad ankaranskim križiščem, po domače nad Bivjem, ob vznožju Spodnjih Škofij.
Danes, na svetovni dan radia , bomo v eter poslali nekaj izjemnih not in radosti, ki jih po vsem svetu že nekaj let delita Luka Šulić in Stjepan Hauser, bolj znana pod imenom 2CELLOS.Spektakularna virtuoza smo prestregli na premierni predstavitvi nove glasbene izdaje "CELLOVERSE" v Zagrebu in pred veliko turnejo po vsem svetu. Luka Šulić je nekaj iskrenih misli zaupal Ljubi Sušanj.
Neveljaven email naslov