Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Argentinca Mariana Cecowskega je v Slovenijo pripeljala ljubezen, v več kot 15 letih življenja pri nas pa se je navadil na skoraj vse: tudi na "neprave" kanelone
V oddaji Drugi pogled smo spoznali računalničarja, glasbenika in ljubitelja jezikov. Argentinca, ki ima dve imeni in dva priimka: to je Mariano Agustín Cecowski Palacio, čeprav največkrat sliši le na prvo ime in očetov priimek. Zgodbo in izgovarjavo poljskega priimka Cecowski izveste v oddaji, že tu pa vam izdamo, da sta našega sogovornika na našo stran Atlantika najprej pripeljala študijska izmenjava in raziskovalni projekt – in sicer pred 18 leti. Takrat je spoznal svojo bodočo ženo Slovenko. Minilo je nekaj let potovanj med Južno Ameriko in Evropo, proti koncu njegovega študija računalništva, s končanimi izpiti in pred diplomo, pa je padla odločitev. Slovenija. In tu z družino živi že 15 let. V tem času se je že navadil na vse, čeprav je bilo na začetku nekaj manjših šokov: ko na primer naročiš kanelone in dobiš ocvrto zadevo namesto gratinirane palačinke. Ali da ne veš, kje v mestu je kaj, da torej ne moreš reči: moje mesto … Edino, kar pogreša še danes, je družina, za katero pravi, da je za argentinske razmere sicer zelo majhna – ima samo dva sorojenca, starše in eno teto.
Mariano se je hitro navadil tudi na slovensko majhnost. Sicer se v Ljubljani, ki je, kot pravi, “za argentinske razmere mala vas”, ne dogaja toliko stvari kot v Buenos Airesu, a sam vidi le prednosti življenja v slovenski prestolnici. Ljudje ne izgubljajo veliko časa s prevozom na delovno mesto, lažje se je premikati po mestu:
“Dejstvo, da si v eni uri na morju, v hribih ali na smučišču – to je nekaj, česar si v Argentini ali v Buenos Airesu ne moreš privoščiti. Zdi se mi tudi, da manjše ko je mesto, bolj prijazno je otrokom. Bolj varno je.”
Prisluhnite Argentincu, računalničarju, ki kuha ajdovo kašo in ričet, pleše salso, igra kitaro in klavir, govori več jezikov, med drugim odlično tudi slovensko! Slovensko se je učil že v slovenski hiši v Buenos Airesu, v Ljubljani je nadaljeval in se po štirih mesecih že z ženo prepiral v slovenščini, se pošali.
409 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Argentinca Mariana Cecowskega je v Slovenijo pripeljala ljubezen, v več kot 15 letih življenja pri nas pa se je navadil na skoraj vse: tudi na "neprave" kanelone
V oddaji Drugi pogled smo spoznali računalničarja, glasbenika in ljubitelja jezikov. Argentinca, ki ima dve imeni in dva priimka: to je Mariano Agustín Cecowski Palacio, čeprav največkrat sliši le na prvo ime in očetov priimek. Zgodbo in izgovarjavo poljskega priimka Cecowski izveste v oddaji, že tu pa vam izdamo, da sta našega sogovornika na našo stran Atlantika najprej pripeljala študijska izmenjava in raziskovalni projekt – in sicer pred 18 leti. Takrat je spoznal svojo bodočo ženo Slovenko. Minilo je nekaj let potovanj med Južno Ameriko in Evropo, proti koncu njegovega študija računalništva, s končanimi izpiti in pred diplomo, pa je padla odločitev. Slovenija. In tu z družino živi že 15 let. V tem času se je že navadil na vse, čeprav je bilo na začetku nekaj manjših šokov: ko na primer naročiš kanelone in dobiš ocvrto zadevo namesto gratinirane palačinke. Ali da ne veš, kje v mestu je kaj, da torej ne moreš reči: moje mesto … Edino, kar pogreša še danes, je družina, za katero pravi, da je za argentinske razmere sicer zelo majhna – ima samo dva sorojenca, starše in eno teto.
Mariano se je hitro navadil tudi na slovensko majhnost. Sicer se v Ljubljani, ki je, kot pravi, “za argentinske razmere mala vas”, ne dogaja toliko stvari kot v Buenos Airesu, a sam vidi le prednosti življenja v slovenski prestolnici. Ljudje ne izgubljajo veliko časa s prevozom na delovno mesto, lažje se je premikati po mestu:
“Dejstvo, da si v eni uri na morju, v hribih ali na smučišču – to je nekaj, česar si v Argentini ali v Buenos Airesu ne moreš privoščiti. Zdi se mi tudi, da manjše ko je mesto, bolj prijazno je otrokom. Bolj varno je.”
Prisluhnite Argentincu, računalničarju, ki kuha ajdovo kašo in ričet, pleše salso, igra kitaro in klavir, govori več jezikov, med drugim odlično tudi slovensko! Slovensko se je učil že v slovenski hiši v Buenos Airesu, v Ljubljani je nadaljeval in se po štirih mesecih že z ženo prepiral v slovenščini, se pošali.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov